Številka: 07141-7/2022/7
Datum: 8. 3. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) po državnem nadzorniku za varstvo osebnih podatkov na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2, 105/06 ‑ ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 ‑ ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZUP) v povezavi z 2. in 8. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07; v nadaljevanju ZInfP), 25. in 55. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP‑2), ter 12., 57., 77. in 85. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), v postopku odločanja o zahtevi (v nadaljevanju: pritožba) posameznice … (v nadaljevanju: posameznica) po pooblaščencu, odvetniku … (v nadaljevanju: pooblaščenec), z dne 30. 11. 2022, za nadzor zakonitosti obdelave osebnih podatkov s strani medija … (v nadaljevanju: upravljavec), ki ga zastopa …, v zadevi odločanja o pravici do izbrisa po členu 17 Splošne uredbe, izdaja naslednji
SKLEP
1. Pritožba posameznice z dne 30. 11. 2022 se zavrže.
2. IP v tem postopku posebni stroški niso nastali, posameznica in upravljavec pa trpita vsak svoje stroške postopka.
Obrazložitev
IP je priporočeno po pošti dne 2. 12. 2022 (poslano dne 30. 11. 2022) prejel pritožbo posameznice z zoper odgovor upravljavca z dne 14. 11. 2023 (v nadaljevanju: odgovor), s katerim je upravljavec odločil o zahtevi posameznice za izbris osebnih podatkov na podlagi člena 17 Splošne uredbe z dne 2. 11. 2022 (v nadaljevanju: zahteva). Posameznica je po pooblaščencu z zahtevo zahtevala izbris osebnih podatkov iz članka … objavljen na spletni strani …(v nadaljevanju: zadevni članek). Upravljavec je zahtevo posameznice zavrnil in se v obrazložitvi med drugim skliceval na točko (a) člena 17 Splošne uredbe, v skladu s katero se določila o pravici posameznikov do izbrisa ne uporabljajo, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, kot tudi, da v zadevnem članku posameznica ni omenjena z imenom in priimkom, zato ni določljiva. Pooblaščenec se je zoper odločitev upravljavca pritožil in navedel, da je posameznica v članku določljiva ožji okolici kjer živi zato gre za osebne podatke glede katerih zahteva izbris. Upravičenje do izbrisa pa je utemeljeval s tem, da zaradi nejavnosti sojenja o katerem govori članek in položaju posameznice kot oškodovanke v zadevi, njena pravica do varstva osebnih podatkov pretehta nad pravico javnosti do obveščenosti.
Pritožba se zavrže.
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS) v prvem odstavku 39. člena zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Enako kot za pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS tudi za pravico do svobode izražanja velja, da ni neomejena. V primeru, ko pride do kolizije dveh sobivajočih pravic, je potrebno nasprotje med pravicami uskladiti, oblikovati pravilo o sobivanju pravic v konkretnih okoliščinah.
Upravljavec je kot izdajatelj spletnega medija … vpisan v razvid medijev po Zakonu o medijih (v nadaljevanju: ZMed), ki v 6. členu določa, da dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Glede na navedeno je objava članka v registriranem mediju nedvomno odraz svobode izražanja.
Tekom postoka je stopil v veljavo ZVOP-2, kateri varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov ureja v 73. členu ZVOP‑2, ki v tretjem odstavku določa, da uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo. Upoštevajoč navedeno odločanje o pravici do izbrisa po členu 17 Splošne uredbe v primerih, ko se osebni podatki obdelujejo v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije, ni več upravna zadeva, temveč sodi v pristojnost sodišč.
Po določbi 25. člena ZVOP-2 se v postopkih pred nadzornim organom po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
V skladu s 1. točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, drugi odstavek istega člena pa določa, da organ lahko zavrže zahtevo tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani razlogi iz prejšnjega odstavka tega člena. IP je zato upoštevaje določbe tretjega odstavka 73. člena ZVOP-2 odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
Po tretjem odstavku 118. člena ZUP se o stroških postopka odloči v sklepu, s katerim se postopek konča. Ker v tem postopku IP posebni stroški niso nastali, posameznik in upravljavec pa v postopku pred nadzornim organom krijeta vsak svoje stroške postopka, je tako odločeno v 2. točki izreka tega sklepa.
V skladu s 23. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju: ZUT) je pritožba posameznice takse prosta. Ker je skladno z določbo člena 57(3) Splošne uredbe opravljanje nalog vsakega nadzornega organa (vključno z obravnavo pritožb, ki jih vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki po točki (f) člena 57(1) Splošne uredbe) za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, brezplačno in ker nadzorni organ na podlagi drugega odstavka 55. člena ZVOP‑2 pristojnosti in naloge iz prvega odstavka 55. člena ZVOP‑2, med katere sodi tudi odločanje v pritožbenih postopkih prijaviteljev s posebnim položajem, izvaja brezplačno, je ne glede na določbe ZUT takse prost tudi ta sklep.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper ta sklep ni pritožbe, dopustno pa je sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožbo je treba vložiti v tridesetih (30) dneh od vročitve tega sklepa. Tožba se vloži neposredno pisno pri navedenem sodišču ali se mu pošlje po pošti. Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto Tožbi je treba poleg izvirnika, prepisa ali kopije tega sklepa priložiti tudi po en prepis ali kopijo tožbe in prilog za toženca, če je kdo prizadet z upravnim aktom, pa tudi zanj.
…,
državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov
Uradni list RS, št. 33/91‑I, 42/97 ‑ UZS68, 66/00 ‑ UZ80, 24/03 ‑ UZ3a, 47, 68, 69/04 ‑ UZ14, 69/04 ‑ UZ43, 69/04 ‑ UZ50, 68/06 ‑ UZ121,140,143, 47/13 ‑ UZ148, 47/13 ‑ UZ90,97,99, 75/16 ‑ UZ70a in 92/21 ‑ UZ62a, v nadaljevanju: Ustava RS.
[2] Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 36/08 ‑ ZPOmK-1, 77/10 ‑ ZSFCJA, 90/10 ‑ odl. US, 87/11 ‑ ZAvMS, 47/12, 47/15 ‑ ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 ‑ odl. US, 67/19 ‑ odl. US in 82/21.
[3] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB5, 14/15 ‑ ZUUJFO, 84/15 – ZzelP‑J, 32/16, 30/18 ‑ ZKZaš in 189/20 – ZFRO.
