IP: Videonadzor skladišč
Informacijski pooblaščenec je v nedavnem mnenju pojasnil, da je pri opredelitvi delovnih prostorov odločilno, ali zaposleni na določenem območju opravljajo delovne naloge, in ne, kako pogosto so tam prisotni.
Mnenje je bilo objavljeno 26. 10. 2026
Na Informacijskega pooblaščenca se je obrnila družba, ki je načrtovala uvedbo videonadzora zunanjih skladiščnih območij. Pojasnila je, da zaposleni na teh lokacijah nimajo stalnih delovnih mest in se tam zadržujejo zgolj občasno, predvsem zaradi izvajanja posameznih delovnih nalog. Njihova prisotnost je odvisna od operativnih potreb, zato je časovno neenakomerna in pogosto tudi nepredvidljiva.
Družbo je zanimalo, katere zakonske zahteve mora upoštevati pri uvedbi takšnega videonadzora, zlasti glede na to, da se zaposleni na nadzorovanih območjih ne zadržujejo stalno.
Mnenje Informacijskega pooblaščenca
IP je pojasnil, da se lahko tudi zunanja skladiščna območja štejejo za delovne prostore v smislu 78. člena ZVOP-2. Pri tem ni pomembno, ali zaposleni na posamezni lokaciji delajo vsakodnevno ali le občasno. Za delovne prostore se namreč štejejo vsi prostori in površine, na katerih zaposleni opravljajo svoje delovne naloge, posledično tudi za videonadzor zunanjih skladiščnih površin uporabljajo strožji pogoji, ki jih ZVOP-2 določa za videonadzor znotraj delovnih prostorov.
IP je poudaril, da je takšen videonadzor dopusten le, kadar je nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti oziroma za preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo, pri čemer zasledovanih namenov ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi.
Videonadzor mora biti usmerjen v varovanje prostorov in premoženja, ne pa v spremljanje zaposlenih pri opravljanju njihovega dela.
Upravljavec mora zato pred uvedbo videonadzora presoditi, ali je ta dejansko nujen, ali obstajajo manj invazivni ukrepi in ali je mogoče snemanje omejiti na posamezne dele območja oziroma na določeno časovno obdobje. Splošno in neselektivno snemanje celotnih delovnih prostorov praviloma ni dopustno, če za to ni izkazana ustrezna nujnost.
IP je opozoril tudi na obveznosti delodajalca do zaposlenih. Ti morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora pisno obveščeni, delodajalec pa se mora pred njegovo uvedbo posvetovati z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom.
Posebno pozornost je IP namenil tudi obveščanju posameznikov. Obvestilo o videonadzoru mora biti nameščeno na vidnem mestu, posameznikom pa morajo biti zagotovljene vse informacije, ki jih zahtevata 13. člen Splošne uredbe in 76. člen ZVOP-2. Podrobnejše informacije so lahko objavljene tudi na spletni strani upravljavca, pri čemer mora biti na obvestilu navedena ustrezna spletna povezava, ki ji je lahko dodana QR-koda.IP je ob tem posebej poudaril, da mora upravljavec posameznikom zagotoviti informacije iz prvega in drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe, čeprav ZVOP-2 izrecno napotuje le na prvi odstavek.
Kaj to pomeni za upravljavce?
Mnenje je pomembno predvsem za organizacije, ki izvajajo ali načrtujejo videonadzor skladišč, proizvodnih območij, dvorišč in drugih zunanjih površin, na katerih zaposleni opravljajo delo.
Dejstvo, da zaposleni na določenem območju nimajo stalnega delovnega mesta ali se tam zadržujejo le krajši čas, samo po sebi ne pomeni, da se lahko upravljavec izogne zahtevam 78. člena ZVOP-2.
Pri presoji zakonitosti videonadzora je zato treba upoštevati dejansko uporabo posameznega območja, namen snemanja, položaj in vidno polje kamer ter možnosti za doseganje istega cilja z milejšimi ukrepi.
Celotno mnenje Informacijskega pooblaščenca je dostopno tukaj.
Vir: ip-rs.si
Naslovna fotografija: Ustvarjena z UI
