IP: Uporaba kamer za snemanje v vozilu
Informacijski pooblaščenec je objavil novo mnenje, v katerem pojasnjuje, da je uporaba kamer za sprotno snemanje vožnje (»dashcam«) zakonita le v primeru primerne pravne podlage in ob upoštevanju zahtev ZVOP-2.
Mnenje je bilo objavljeno 1. 10. 2026.
V zadnjih letih se je povečala uporaba kamer za sprotno snemanje vožnje (»dashcam«) v vozilih. Te naprave snemajo dogajanje na cesti in v vozilu med vožnjo. Čeprav se pogosto uporabljajo za osebno varnost in kot dokaz v primeru nesreč ali sporov, je njihova uporaba v pravnem smislu povezana z obdelavo osebnih podatkov, zato je treba upoštevati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in nacionalne predpise, kot je Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
Ker uporaba kamer za sprotno snemanje vožnje ni posebej urejena v zakonodaji, se uporabljajo splošna pravila o videonadzoru, ki jih določa GDPR in ZVOP-2. Vsakdo, ki izvaja takšno snemanje, mora delovati kot nadzorni organ in upoštevati načela obdelave osebnih podatkov, vključno z zakonitostjo, omejitvijo namena in najmanjšim obsegom podatkov.
Uporaba kamer za sprotno snemanje vožnje je zakonita le v zelo omejenih primerih. Če snemanje poteka izključno za osebno ali domačo rabo in ne zajema javnih površin ali tretjih oseb, je morda mogoče uporabiti izjemo iz člena 2/2(c) GDPR, ki omogoča obdelavo osebnih podatkov v okviru popolnoma osebne ali domače dejavnosti.
Vendar pa, če snemanje zajema javne površine ali tretje osebe, mora nadzorni organ zagotoviti, da je obdelava podatkov zakonita na podlagi enega od pravnih temeljev iz člena 6(1) GDPR. Najpogostejši pravni temelji so privolitev, zakoniti interes ali izvajanje javne naloge.
V praksi je pridobivanje privolitve vseh posameznikov, ki so zajeti na posnetkih, pogosto nemogoče, zato je zakoniti interes upravljavca (npr. pridobivanje dokazov za primer nesreče) običajno težko izkazati kot prevladujoč nad pravico posameznikov do zasebnosti.
Nadzorni organ mora zagotoviti, da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (člen 5(1)(c) GDPR). Po mnenju informacijskega pooblaščenca se zdi sorazmerno, da bi lahko kamere za sprotno snemanje vožnje nameščali vozniki določenih posebnih vozil (npr. gasilska ali reševalna vozila) na posebej nevarnih vožnjah ali prevozih v kakšnih drugih posebnih okoliščinah, težko pa bi bilo izpolnjevanje tega načela izkazati v primeru, da bi bile kamere nameščene izključno zaradi razjasnitve okoliščin in zagotovitve dokazov za primer prometne nesreče.
Nadzorni organ mora na vidnem mestu objaviti obvestilo o izvajanju videonadzora. To obvestilo mora vsebovati vsaj dejstvo (pisno ali grafično), da se izvaja videonadzor, ter spletni naslov (URL), kjer so dostopne vse ostale zahtevane informacije po členu 76 ZVOP-2 in členu 13 GDPR, kot so nameni obdelave, kontaktni podatki nadzornega organa, obdobje hrambe podatkov in informacije o pravicah posameznikov.
Uporaba kamer za sprotno snemanje vožnje kot oblika videonadzora mora poleg vsega navedenega izpolnjevati tudi vse ostale zahteve, ki jih za videonadzor določa ZVOP-2 v členu 76. Če so na posnetkih zajete tudi javne površine, pa mora nadzorni organ upoštevati še člen 80 ZVOP-2.
Uporaba kamer za sprotno snemanje vožnje je lahko zakonita le, če nadzorni organ zagotovi, da je obdelava podatkov zakonita, da so osebni podatki ustrezni in omejeni na to, kar je potrebno, ter da je na vidnem mestu objavljeno obvestilo o videonadzoru. V nasprotnem primeru lahko pride do kršitve GDPR in ZVOP-2, kar lahko privede do prekrškovnih sankcij ali celo civilne ali kazenske odgovornosti.
Celotno mnenje IP, ki je tudi vir za napisan članek, je dostopno tukaj://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/uporaba-kamere-za-sprotno-snemanje-vo%C5%BEnje-%C2%BBdashcam%C2%AB-1790861306.
