IP: Objava glasu zaposlenega
Informacijski pooblaščenec je obravnaval vprašanje ali lahko delodajalec zaposlenemu odredi nastop v podkastu in nato posnetek njegovega glasu javno objavi.
Mnenje je bilo objavljeno 8. 10. 2026
Zaprosilo za mnenje se je nanašalo na delodajalca v javnem sektorju, ki s podkasti predstavlja različna področja svojega delovanja. Strokovni delavci so pri tem sprva sodelovali po lastni izbiri. Če nastopa ali objave posnetka niso želeli, so lahko sodelovanje zavrnili brez posledic. Pozneje je delodajalec zavzel stališče, da bi jim lahko nastop odredil kot delovno obveznost.
Sodelovanje je poleg predstavitve strokovne vsebine vključevalo tudi snemanje glasu ter objavo in promocijo posnetkov na spletni strani delodajalca in platformah, kot so Facebook, YouTube, Spotify in Deezer. Posnetki so ostali javno dostopni tudi po izvedbi podkasta v živo.
Vprašanje je bilo zato, ali se lahko delodajalec pri takšni obdelavi osebnih podatkov sklicuje na 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), če nastopanje v podkastih ni zajeto v opisu delovnega mesta, ali pa potrebuje predhodno privolitev zaposlenega.
Stališče nadzornega organa
Nadzorni organ je poudaril, da je glas zaposlenega osebni podatek, njegovo snemanje in javna objava pa pomenita obdelavo osebnih podatkov. Delodajalec mora kot upravljavec zanjo zagotoviti ustrezno pravno podlago iz prvega odstavka 6. člena GDPR.
Pri presoji se je treba vprašati, ali je obdelava dejansko potrebna za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z njim. Takšno obdelavo dopušča 48. člen ZDR-1, vendar splošna dolžnost zaposlenega, da upošteva delovna navodila, še ne upravičuje snemanja in javnega objavljanja njegovega nastopa.
Delodajalec mora najprej preveriti povezanost nastopa s konkretnimi delovnimi nalogami zaposlenega. Pri tem so relevantni pogodba o zaposlitvi, sistemizacija, interni akti in narava delovnega mesta. Tudi če je ta povezava izkazana, mora posebej utemeljiti še snemanje in javno objavo glasu, podobe oziroma izjav. Sodelovanje pri strokovni vsebini torej samo po sebi še ne pojasni, zakaj je potrebna tudi javna objava posnetka.
Nadzorni organ ni presojal, ali je mogoče posameznemu zaposlenemu nastop zakonito odrediti kot delovno obveznost, saj takšna delovnopravna presoja presega njegove pristojnosti. Pojasnil pa je, da 48. člen ZDR-1 ne more biti pravna podlaga za opisano obdelavo, če nastopa glede na naravo in opis delovnega mesta ni mogoče šteti za potrebnega zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
V takšnem primeru je treba zagotoviti drugo ustrezno pravno podlago, med katerimi bi lahko prišla v poštev predvsem privolitev. Zaradi neenakega razmerja moči med delodajalcem in zaposlenim je njena uporaba v delovnih razmerjih omejena. Zaposleni mora imeti resnično možnost izbire, kar pomeni, da lahko sodelovanje zavrne brez negativnih posledic za svoj delovnopravni položaj. Privolitev mora biti tudi specifična, informirana in nedvoumna.
Po pojasnilu nadzornega organa je prvotna praksa, pri kateri je delodajalec spoštoval odločitev zaposlenih, da ne sodelujejo, glede na opisane okoliščine ustrezala pogoju prostovoljnosti. Bistveno sporočilo mnenja je zato, da delodajalec pravne podlage za snemanje in javno objavo ne zagotovi že s tem, ko nastop označi za delovno obveznost.
Mnenje nadzornega organa je dostopno tukaj.
Vir: Informacijski pooblaščenec, mnenje št. 07120-1/2026/433 z dne 8. 10. 2026.
Naslovna fotografija: Pexels
