IP: Inteligentna video analitika
Informacijski pooblaščenec je izdal mnenje v katerem pojasnjuje, da uporabe inteligentne video analitike ni vedno mogoče enačiti z videonadzorom.
Mnenje je bilo izdano 26. 6. 2026
Uporaba umetne inteligence pri analizi video slike postaja vse pogostejša tudi v projektih, kjer cilj ni spremljanje posameznikov, temveč zbiranje statističnih podatkov. Prav zato je zanimivo novo mnenje Informacijskega pooblaščenca, ki obravnava primer sistema za štetje kolesarjev na javni cesti s pomočjo algoritmov za prepoznavo objektov.
Ključno vprašanje je bilo, ali takšna rešitev pomeni obdelavo osebnih podatkov in ali gre že za videonadzor.
Predlagani sistem bi uporabljal kamero z nizko ločljivostjo, nameščeno na zasebnem zemljišču. Kamera bi v realnem času zajemala sliko, programska oprema pa bi na njej prepoznavala kolesarje in vodila zgolj skupni števec mimoidočih. Videoposnetki se ne bi shranjevali niti lokalno niti v oblaku, območje snemanja pa bi bilo ustrezno označeno, javnost pa obveščena, da sistem ne hrani osebnih podatkov.
Upravljavca je zanimalo, ali takšna rešitev predstavlja videonadzor oziroma katere zahteve s področja varstva osebnih podatkov mora pri projektu upoštevati.
Nadzorni organ pojasnjuje, da inteligentne video analitike ni mogoče samodejno enačiti z videonadzorom. Algoritmi lahko v realnem času zaznavajo objekte, njihovo gibanje ali smer premikanja, ne da bi bil namen sistema identifikacija posameznikov. V takšnih primerih sistem praviloma deluje na metapodatkih in ustvarja agregirane statistične rezultate.
To pa še ne pomeni, da zahteve Splošne niso relevantne. Tudi kadar sistem ni namenjen identifikaciji posameznikov, lahko glede na svoje tehnične lastnosti vseeno obdeluje osebne podatke ali posega v zasebnost posameznikov, zato je treba vsako rešitev presojati glede na njeno dejansko delovanje, namen uporabe in stopnjo določljivosti posameznikov.
Posebej pomembno je opozorilo nadzornega organa, da lahko uporaba kamer že brez snemanja predstavlja videonadzor. Če se živa slika spremlja ali omogoča identifikacijo posameznikov, lahko govorimo o videonadzoru, za katerega veljajo posebna pravila ZVOP-2, tudi če se posnetki nikoli ne shranijo.
Nadzorni organ zato poudarja pomen načela vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Pred uvedbo rešitev, ki uporabljajo video zajem, je treba presoditi, ali bi bilo mogoče enak cilj doseči z manj invazivnimi tehnologijami. V konkretnem primeru kot primer navaja infrardeče senzorje, piezoelektrične sisteme za štetje ali druge tehnologije, ki že po svoji zasnovi ne omogočajo obdelave osebnih podatkov.
Če se upravljavec kljub temu odloči za uporabo kamere, mora zagotoviti ustrezno pravno podlago, transparentnost obdelave, obveščanje posameznikov ter po potrebi izvesti tudi oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov. Pri videonadzoru javnih površin bo izvedba ocene učinka pogosto predstavljala zakonsko obveznost.
Mnenje je še en opomnik, da pri uporabi rešitev z umetno inteligenco odločilno ni njihovo tržno poimenovanje ali uporabljena tehnologija, temveč dejanski način obdelave osebnih podatkov in vpliv, ki ga ima sistem na pravice posameznikov.
Celotno mnenje je dostopno tukaj.
Naslovna fotografija: Pexels
