Francija: Vloga DPO v dobi UI
Raziskava francoskega nadzornega organa CNIL opravljena med DPOji razkriva, kako umetna inteligenca spreminja njihove naloge, s katerimi izzivi se srečujejo in kako pripravljene so organizacije na nove regulativne zahteve.
Poročilo je bilo objavljeno 22. 9. 2026.
Raziskava v kateri je sodelovalo 2.390 pooblaščenih oseb za varstvo podatkov (DPO) in je bila izvedena novembra 2025, kaže, da 46 % organizacij že uporablja sisteme umetne inteligence, dodatnih 24 % pa njihovo uporabo načrtuje. Uporaba je posebej razširjena v velikih organizacijah z najmanj 1.000 zaposlenimi, kjer umetno inteligenco že uporablja 67 % organizacij.
Med sistemi umetne inteligence izrazito prevladuje generativna umetna inteligenca, ki predstavlja 81 % sistemov v uporabi ali načrtovanju. Najpogosteje se uporablja na področjih komuniciranja, odnosov s strankami oziroma uporabniki ter pravnih vlog.
Z vidika varstva osebnih podatkov je posebej pomembna ugotovitev, da 58 % sistemov umetne inteligence obdeluje osebne podatke, pri čemer 11 % v raziskavi sodelujočih DPO ne ve, ali se v teh sistemih sploh obdelujejo osebni podatki.
Uporaba umetne inteligence prehiteva vzpostavitev ustreznega upravljanja
Čeprav umetna inteligenca postaja del vsakdanjega poslovanja, številne organizacije še nimajo vzpostavljenih ustreznih notranjih pravil in postopkov. Le 19 % organizacij ima sprejeto formalno strategijo ali politiko uporabe umetne inteligence, nadaljnjih 46 % pa jo šele pripravlja. Podobno stanje je pri pripravljenosti na Akt o umetni inteligenci. Le 6 % organizacij je po oceni DPO zelo dobro pripravljenih, 25 % se jih aktivno pripravlja, 55 % pa konkretnih priprav še ni začelo.
Raziskava tako opozarja na razkorak med dejansko uporabo tehnologije in vzpostavitvijo mehanizmov za zagotavljanje skladnosti.
Kateri so največji izzivi za varstvo osebnih podatkov?
Uporaba umetne inteligence odpira številna vprašanja glede izpolnjevanja obveznosti po Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR).
DPO kot največji izziv izpostavljajo spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov (57 %). Sledijo upravljanje življenjskega cikla osebnih podatkov, zlasti rokov hrambe in izbrisa (54 %), zagotavljanje preglednosti in razložljivosti algoritemskega odločanja (53 %) ter varnost osebnih podatkov in modelov umetne inteligence (51 %).
Pomembni ostajajo tudi spoštovanje načela omejitve namena, zagotavljanje pravic posameznikov in izvedba ustreznih ocen učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov (DPIA).
Na področju Akta o umetni inteligenci pa največjo težavo predstavlja ugotavljanje stopnje tveganja posameznega sistema umetne inteligence, ki ga kot izziv izpostavlja 62 % DPO.
Ti rezultati potrjujejo, da uporaba umetne inteligence ne zahteva povsem novih pristopov k varstvu osebnih podatkov, temveč predvsem učinkovito uporabo obstoječih načel GDPR v tehnološko zahtevnejšem okolju.
Vloga DPO se spreminja, vendar brez ustreznih sredstev ne bo šlo
Raziskava potrjuje, da umetna inteligenca že vpliva na delo pooblaščenih oseb za varstvo podatkov. Kar 65 % DPO meni, da bodo za opravljanje svojih nalog potrebovali nova znanja, 58 % pa jih ugotavlja, da njihovo delo postaja zahtevnejše in bolj tehnično.
Posebej zanimiva je ugotovitev, da 71 % DPO podpira širitev svoje vloge na spremljanje skladnosti z Aktom o umetni inteligenci, pri čemer jih 55 % navaja, da je to področje že vključeno v njihove pristojnosti.
Vendar pripravljenost na prevzem novih nalog še ne pomeni, da imajo DPO zanje zagotovljene ustrezne pogoje. Kar 85 % sodelujočih namreč še ni opravilo posebnega usposabljanja o umetni inteligenci, 49 % pa jih opozarja na pomanjkanje časa oziroma sredstev za delo na tem področju.
Kaj ugotovitve pomenijo za DPO?
Raziskava kaže, da je pravočasno vključevanje DPO v projekte umetne inteligence še vedno pomemben izziv. Le 42 % jih sodeluje skozi celoten življenjski cikel projektov, medtem ko jih je precej vključenih šele v posameznih fazah razvoja ali uvajanja sistemov.
Za organizacije je zato smiselno, da že pred uvedbo posameznega sistema umetne inteligence opredelijo njegove namene, preverijo obdelavo osebnih podatkov, določijo vloge udeleženih subjektov ter ocenijo tveganja za pravice in svoboščine posameznikov. Kjer je to potrebno, morajo izvesti tudi oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov in zagotoviti ustrezno pogodbeno ureditev razmerij z obdelovalci.
Pri morebitni širitvi nalog DPO na področje Akta o umetni inteligenci pa je treba jasno določiti pristojnosti, zagotoviti ustrezna sredstva in preprečiti nasprotje interesov. Sam Akt o umetni inteligenci namreč ne določa, da mora biti za njegovo izvajanje odgovoren prav DPO.
Raziskava tako odpira pomembno vprašanje za prihodnost poklica: ali bodo organizacije širitev nalog DPO pospremile tudi z ustreznimi usposabljanji, kadrovskimi viri in organizacijsko podporo?
Vir in celotno poročilo: CNIL, Les DPO à l’heure de l’IA, Enquête DPO 2025
Naslovna fotografija: Pexels
