Avstrija: omejitev namena obdelave
Avstrijsko vrhovno sodišče je odločilo, da bonitetna agencija CRIF ni smela podatkov, zbranih za neposredno trženje, uporabiti za oblikovanje bonitetnih ocen
Datum odločitve: 12. avgust 2026
Marca 2021 je avstrijska nevladna organizacija Noyb pri avstrijskem nadzornem organu za varstvo podatkov vložila prijavo zoper agencijo za direktni marketing AZ Direct in zoper bonitetno agencijo CRIF. Namen prijave je bil ustaviti prakso, pri kateri je AZ Direct osebne podatke, prvotno zbrane za namene neposrednega trženja po pošti, prodajal naprej agenciji CRIF, ta pa jih je uporabljala za izdelavo bonitetnih ocen posameznikov. Noyb je s prijavo uspela tako pred nadzornim organom kot pred zveznim upravnim sodiščem, ki je presodilo, da je velik del CRIF-ove podatkovne zbirke nezakonit. Kljub temu CRIF in AZ Direct nista upoštevala odločitev o omejitvi uporabe podatkov, zaradi česar je Noyb proti njima vložila tudi civilno tožbo. CRIF je nato sprožil še kolektivni opustitveni postopek zoper potrošnike, čeprav so bile njegove možnosti za uspeh v tej zadevi že takrat ocenjene kot zelo slabe.
Vzporedno s temi postopki je dunajski odvetnik Robert Haupt, neodvisno od Noyb, sprožil več civilnih postopkov zoper CRIF, v katerih se je zastavilo enako temeljno vprašanje: ali sme bonitetna agencija osebne podatke, ki jih je ponudnik naslovnih podatkov zbral in obdeloval za trženjske namene, sploh pridobiti in uporabiti za povsem drug namen, torej za oceno kreditne sposobnosti posameznika.
Odločitev sodišča
Avstrijsko vrhovno sodišče (OGH) je v treh vzporednih postopkih dokončno pritrdilo, da takšna praksa ni dopustna. Sodišče je ugotovilo, da ravnanje CRIF-a krši načelo omejitve namena iz točke b prvega odstavka 5. člena GDPR, saj to načelo organizacijam načeloma prepoveduje, da bi podatke, obdelane za en namen, brez ustrezne pravne podlage ponovno uporabila za povsem drug namen. Podatki, namenjeni neposrednemu trženju po pošti, torej po presoji sodišča preprosto ne smejo brez nadaljnjega postati podlaga za bonitetno oceno posameznika, saj gre za dva namena z bistveno različnimi posledicami za posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
Marco Blocher, pravnik za varstvo podatkov pri Noyb, je ob tem opozoril, da so ponudniki kontaktnih podatkov bonitetnim agencijam že vrsto let prodajali podatke milijonov posameznikov, ne da bi za to doslej utrpeli kakršnekoli posledice. Tudi Robert Haupt, odvetnik, ki je zastopal tožnike v uspešnih postopkih pred vrhovnim sodiščem, je poudaril, da je bila pot do dokončne odločitve dolga, a da je zdaj enkrat za vselej razjasnjeno, da podatkov o naslovih posameznikov zbranih za neposredno trženje ni dopustno uporabljati za bonitetno ocenjevanje.
Odločitev vrhovnega sodišča ima pomembne posledice tudi za širši, kolektivni zahtevek, ki ga je Noyb medtem že pripravila zoper CRIF. Ker je najvišje sodišče v državi zdaj potrdilo nezakonitost ključnega dela CRIF-ovega ravnanja, še preden je v Noyb-ovi lastni zadevi sploh prišlo do prve obravnave, se možnosti za uspeh skupinske tožbe bistveno izboljšujejo. Posamezniki, ki so bili na tej podlagi nezakonito vključeni v CRIF-ovo zbirko podatkov ali bonitetno ocenjeni, se lahko tej tožbi še vedno pridružijo, pričakovana odškodnina na osebo pa znaša okoli 500 evrov.
Načelo omejitve namena torej ni zgolj teoretična zahteva iz besedila uredbe, temveč lahko v praksi predstavlja resno oviro za cele poslovne modele, ki temeljijo na nakupovanju in nadaljnji prodaji osebnih podatkov med podjetji z različnimi, med seboj nepovezanimi nameni obdelave.
Vir: Noyb
Naslovna fotografija: RawPixel
