AIA: Slovenija korak pred drugimi
Državni zbor je sprejel Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o harmoniziranih pravilih za umetno inteligenco, s katerim vzpostavlja pravni okvir za uporabo in nadzor umetne inteligence v skladu z evropskimi standardi.
Zakon je bil sprejet 24.10.2025
Evropska Uredba o umetni inteligenci (EU 2024/1689), ki začne veljati leta 2026, predstavlja prvi celoviti pravni okvir, ki ureja vse faze življenjskega cikla umetne inteligence – od zasnove in testiranja do uvajanja in vsakodnevne uporabe. Namen akta je uravnotežiti spodbujanje inovacij in tehnološkega napredka z zagotavljanjem visoke ravni varstva človekovih pravic, zdravja in varnosti.
Sprejet zakon natančno opredeljuje organe, pristojne za izvajanje in nadzor skladnosti sistemov umetne inteligence z evropskim Aktom o umetni inteligenci. Med njimi so ministrstva, pristojna za gospodarstvo, infrastrukturo, zdravje in digitalno preobrazbo, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenska akreditacija, ter nadzorni organi, kot so AKOS, Informacijski pooblaščenec, Tržni inšpektorat, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije.
Zakon posebno pozornost namenja tudi vzpostavitvi regulativnih peskovnikov, kot pristojni organ določa Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in opredeljuje njene naloge glede vzpostavitve regulativnih peskovnikov varnih okolij za preizkušanje umetne inteligence, v katerih bodo podjetja in raziskovalne organizacije lahko razvijala in testirala svoje rešitve UI pod nadzorom pristojnih strokovnih organov ter v skladu z vnaprej določenimi pravili. AKOS bo tako zadolžena za vzpostavitev enotne informacijske točke (HelpDeska), namenjene podpori malim in srednjim podjetjem ter uporabnikom, hkrati pa bo skrbela za vodenje evidence sistemov umetne inteligence z visokim tveganjem, ki so povezani s kritično infrastrukturo v Sloveniji.
Poleg tega zakon predvideva večjo preglednost uporabe umetne inteligence v javnem sektorju, saj določa, da morajo biti podatki o uporabljenih sistemih umetne inteligence javno dostopni. S tem se krepi odgovornost institucij in zaupanje javnosti v digitalne rešitve, ki jih uporablja država.
Ključen element novega sistema predstavlja tudi ustanovitev Nacionalnega sveta za etiko v umetni inteligenci, ki bo deloval kot neodvisno strokovno in posvetovalno telo vlade. Njegova naloga bo presojati etične vidike uporabe umetne inteligence, spodbujati odgovoren in družbeno koristen razvoj tehnologij ter prispevati k oblikovanju politik, ki temeljijo na človekovih pravicah in družbeni blaginji.
V svetu bodo sodelovali strokovnjaki z različnih področij (od računalništva in prava do etike, družboslovja ter predstavniki civilne družbe), kar bo omogočalo celovit pristop k presoji vpliva umetne inteligence na družbo.
S sprejetjem zakona se je Slovenija postavila ob bok prvih evropskih držav, ki so že vzpostavile nacionalni okvir za izvajanje Akta o umetni inteligenci. Poleg Slovenije sta podobno zakonodajo doslej sprejeli le Italija in Madžarska, kar Slovenijo uvršča med pionirje na področju regulacije umetne inteligence v Evropski uniji.
Vir: GOV.si
Naslovna fotografija: Pexels
