odgovorna oseba: …, naslov prebivališča: …, EMŠO: …, državljan …, v času storitve prekrška zaposlen pri ... kot …,
je odgovoren
za prekršek
po tretjem odstavku 103. člena ZVOP-2 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 103. člena ZVOP-2,
ki ga je storil s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v prostorih …, na naslovu …, v obdobju od … do dne …, s kamero …, snemal delovni prostor pisarne, in sicer na način, ki je omogočal tudi dostop do žive slike v …, čeprav videonadzor v takšnem obsegu in s takšnim zagotavljanjem dostopa do žive slike v … v tem delovnem prostoru (pisarni) ni bil nujno potreben za varnost ljudi in premoženja ter preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo, saj bi takšen namen lahko dosegel tudi z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi kot z videonadzorom znotraj tega delovnega prostora (pisarne) in s snemanjem delovnega mesta ter brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu (npr. z videonadzornim sistemom, ki bi bil usmerjen in bi spremljal zgolj dogajanje na vhodu v pisarno, z zaklepanjem prostorov, ko v njih ni zaposlenih, z alarmnim sistemom, itd.), s čimer je videonadzor z navedeno kamero izvajal v nasprotju z določbami prvega odstavka 78. člena ZVOP-2.
… je zgoraj opisani prekršek storil pri opravljanju dejavnosti ter v imenu in s sredstvi pravne osebe ..., pri kateri je bil pooblaščen opravljati dela in naloge … in je bil kot … dolžan zagotoviti izvajanje videonadzora v delovnih prostorih v skladu z določbami prvega odstavka 78. člena ZVOP-2, zaradi česar na podlagi prvega odstavka 15. člena ZP-1 in prvega odstavka 15.a člena ZP-1 za navedeni prekršek odgovarja kot odgovorna oseba pravne osebe ...
2. odgovorna pravna oseba: ..., …, … (matična številka: …)
je odgovorna
za prekršek
po 1. točki prvega odstavka 103. člena ZVOP-2
ki ga je … storil s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v prostorih …, na naslovu …, …, v obdobju od … do dne …, s kamero …, snemal delovni prostor pisarne, in sicer na način, ki je omogočal tudi dostop do žive slike v …, čeprav videonadzor v takšnem obsegu in s takšnim zagotavljanjem dostopa do žive slike v nadzorni sobi v tem delovnem prostoru (pisarni) ni bil nujno potreben za varnost ljudi in premoženja ter preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo, saj bi takšen namen lahko dosegel tudi z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi kot z videonadzorom znotraj tega delovnega prostora (pisarne) in s snemanjem delovnega mesta ter brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu (npr. z videonadzornim sistemom, ki bi bil usmerjen in bi spremljal zgolj dogajanje na vhodu v pisarno, z zaklepanjem prostorov, ko v njih ni zaposlenih, z alarmnim sistemom, itd.), s čimer je videonadzor z navedeno kamero izvajal v nasprotju z določbami prvega odstavka 78. člena ZVOP-2.
… je opisani prekršek storil pri opravljanju dejavnosti ter v imenu in s sredstvi pravne osebe ... pri kateri je bil pooblaščen opravljati dela in naloge … in je bil kot … dolžan zagotoviti izvajanje videonadzora v skladu z določbami prvega odstavka 78. člena ZVOP-2, zaradi česar pravna oseba ..., za navedene prekrške v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 odgovarja kot odgovorna pravna oseba.
Odgovorni osebi pravne osebe se zato na podlagi tretjega odstavka 103. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 103. člena ZVOP-2, odgovorni pravni osebi, …, pa na podlagi 1. točke prvega odstavka 103. člena ZVOP-2 ter ob uporabi tretjega odstavka 52. člena ZP-1 v povezavi s 115. členom ZVOP-2 ter prvim, drugim, tretjim in petim odstavkom 26. člena ZP-1
i z r e č e
1. odgovorni osebi pravne osebe …: GLOBA v višini 2.000,00 eurov;
2. pravni osebi ...: GLOBA v višini 8.000,00 eurov.
Kršitelj odgovorna oseba … mora plačati globo v višini 2.000,00 eurov na račun prejemnika: …
Kršitelj odgovorna pravna oseba ... mora plačati globo v višini 8.000,00 eurov na račun prejemnika: …
Kršitelj odgovorna oseba … mora na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1 plačati sodno takso v višini 200,00 eurov. Sodno takso, ki je kršitelju za izrečeno globo odmerjena po tarifni številki 8111 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, s spr., v nadaljevanju: ZST-1) v višini 200,00 eurov mora kršitelj kot odgovorna oseba plačati na račun prejemnika: …
Kršiteljica odgovorna pravna oseba ... mora na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1 plačati sodno takso v znesku 800,00 eurov. Sodno takso, ki je kršitelju za izrečeno globo odmerjena po tarifni številki 8111 ZST-1 v višini 800,00 eurov mora kršitelj kot odgovorna pravna oseba plačati na račun prejemnika: …
Kršitelja morata plačati celotni znesek izrečene globe in sodno takso v petnajstih (15) dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku. Po preteku roka za plačilo lahko kršiteljici pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (Finančna uprava Republike Slovenije), zaprosita za plačilo globe in stroškov postopka (sodne takse) v obrokih.
Če kršiteljici pravna in odgovorna oseba v določenem roku globe in stroškov postopka (sodne takse) ne bosta plačali, se bodo neplačana globa in stroški postopka (sodne takse) izterjali prisilno. Če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, se bo globa, ki je bila izrečena kršitelju odgovorni osebi .., lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom.
Če kršiteljica odgovorna oseba, ki bi bila zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo, upravičena do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne more plačati globe in stroškov postopka (sodne takse) v višini najmanj 300,00 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo vloži pri organu, ki je izdal odločbo, predlog, da se plačilo globe in stroškov postopka (sodne takse) nadomesti z delom v splošno korist.
Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
PRAVNI POUK: Zoper odločbo o prekršku je dovoljena zahteva za sodno varstvo. Zahtevo je treba pisno napovedati v roku osmih (8) dni od prejema te odločbe pri Informacijskem pooblaščencu, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, sicer se šteje, da se je upravičenec do zahteve (kršitelj, zakoniti zastopnik oziroma zagovornik) odpovedal pravici do zahteve za sodno varstvo. Napoved zahteve se pošlje po pošti ali izroči neposredno v dveh izvodih in velja za pravočasno, če je oddana zadnji dan roka za vložitev napovedi zahteve priporočeno po pošti ali neposredno pri organu, ki je izdal odločbo. Napovedana vložitev zahteve za sodno varstvo se lahko umakne do poteka roka za vložitev napovedi te zahteve.
Če upravičenec do zahteve za sodno varstvo v zakonskem roku vložitve te zahteve ne napove ali napoved umakne, se šteje, da se je odpovedal pravici do zahteve za sodno varstvo.
Če nihče od upravičencev do zahteve za sodno varstvo te zahteve ne napove, prekrškovni organ ne izdela odločbe o prekršku z obrazložitvijo, ampak se šteje, da je z dnem vročitve odločbe brez obrazložitve vročena končna odločba, ki z iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo postane pravnomočna.
Kadar vsaj eden od upravičencev do zahteve za sodno varstvo napove vložitev te zahteve, se pisna odločba o prekršku z obrazložitvijo izdela in odpošlje najpozneje v 30 dneh po prejeti napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo. Odločba z obrazložitvijo se v tem primeru vroči vsem upravičencem do zahteve za sodno varstvo.
Kršiteljica, ki ne napove zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, plača polovični znesek globe v roku osmih (8) dni po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo (polovični znesek znaša za … 1.000,00 eurov, za ... pa 4.000,00 eurov), sicer mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v izreku te odločbe. V istem roku, ki je določen v izreku odločbe, mora plačati celoten znesek izrečene globe tudi kršitelj, ki napove zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo, nato pa zahteve zoper odločbo z obrazložitvijo ne vloži.
Če kršitelj plača polovično globo pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo ni dovoljena, razen v primeru, če je moral kršitelj plačati globo pred iztekom roka za napoved zahteve v skladu z določbami ZP-1.
Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje prekrškovnega organa, lahko kršitelj plača globo in stroške postopka tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom.
…
Vročiti:
- …
