Sodišče Evropske unije bo presojalo obdelavo osebnih podatkov zaposlenih med videokonferencami
Novica je bila objavljena 22.2.2021
Vprašanja v zvezi z učenjem na daljavo in posledicami za zasebnost so bila predložena Sodišču Evropske unije (SEU) zaradi primera, ki se sicer odvija pred nemškim upravnim sodiščem.
Nemško sodišče si namreč želi usmeritve o tem, ali je treba učitelje prositi za njihovo soglasje, preden učijo prek spletnega videa. Ker je odgovor na to vprašanje odvisen od evropske zakonodaje o varstvu podatkov, bo odločitev SEU pomembna za celotno EU.
Zaradi krize Covid-19 je šolanje doma postalo izziv za otroke, starše in učitelje, da o šolah samih niti ne govorimo. Izobraževalne institucije so morale svoje koncepte poučevanja prilagoditi učenju na daljavo in v virtualnah učilnicah. Pri tem se na več načinov soočajo s pravno negotovostjo.
Uporaba spletnih storitev pri učenju na daljavo dodaja novo dimenzijo izobraževalnemu komuniciranju in ustrezna zaščita osebnih podatkov skrbi starše in učitelje.
Na upravnem sodišču v Wiesbadnu se tako trenutno presoja primer o legitimnosti elektronskega obdelovanja osebnih podatkov učiteljev med učnimi urami na spletu. Nedvomno šolanje na domu preko spletnih platform vključuje obdelavo osebnih podatkov učiteljev in učencev v smislu 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). V skladu s tem se starše pogosto prosi, da dajo soglasje v imenu svojih otrok.
Kar zadeva učitelje, je položaj manj jasen. Morda obstajajo druge možnosti kot privolitev, ki bi upravičile obdelavo osebnih podatkov učiteljev. Lahko bi trdili, da je obdelava podatkov bistvena za izpolnjevanje njihovih pogodbenih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. O tem sedaj odloča sodišče v Wiesbadnu.
Vprašanje se nanaša na podatke zaposlenih, ki se obdelujejo v okviru zaposlitve. V skladu z 88. členom GDPR lahko države članice na tem področju določijo v zakonu ali kolektivnih pogodbah podrobnejša pravila za zagotovitev varstva pravic in svoboščin v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zaposlenih v okviru zaposlitve. Vendar mora biti nacionalna zakonodaja še vedno v skladu s splošnimi načeli, določenimi v GDPR. Zato je spekter možnih temeljev, naštetih v 6. členu GDPR, pomemben tudi za nacionalne zakonodajalce in sodišča.
Razsodba ne bo vplivala samo na šole - lahko bi se razširila tudi na delovna razmerja v gospodarskih družbah po vsej EU.
Domača zakonodaja, ki je v zadevi pred SEU pomembna in se jo presoja v tem primeru, je 23. oddelek nemškega Zakona o varstvu podatkov in svobodi informacij (HDSIG). Le-ta navaja, da se lahko osebni podatki zaposlenih obdelujejo »za namene delovnega razmerja.« Vendar to le, če je obdelava podatkov potrebna »po vzpostavitvi delovnega razmerja za njegovo izvedbo, odpoved ali poravnavo.« Nobenih nadaljnjih podrobnosti ali smernic ni, kako je HDSIG treba razlagati ali uporabljati. Zato so nemški sodniki zaprosili SEU za odgovore.
Odločitev Sodišča Evropske unije bo pomembna za vse države članice EU s podobnimi predpisi o varstvu podatkov. Razsodba ne bo vplivala samo na šole - lahko se bo razširila tudi na delovna razmerja v podjetjih po vsej EU. To je še posebej pomembno, saj so družbe zaradi pandemije Covid-19 bolj kot kdaj koli prej postale odvisne od sistemov za videokonference. Zato bo zadeva, ki bo obravnavana na Sodišču Evropske unije, očitno precedens za mnoge podobne primere.
Težava se je sicer pojavila zaradi strukture GDPR in njenega vpliva na domačo zakonodajo o zasebnosti. Na nekaterih področjih in med njimi so tudi delovna razmerja, GDPR pušča prostor za posebne nacionalne ureditve. Nacionalni zakoni, kot je nemški zvezni zakon o varstvu podatkov (BDSG), ob začetku veljavnosti GDPR se tako še lahko uporabljajo. Te zakone bi bilo sicer treba revidirati, da bi zapolnili vrzeli, ki so nastale z GDPR. V zveznih deželah, kot je Nemčija, obstaja celo tretja plast zakonodaje o zasebnosti podatkov. Vendar pa morajo biti tudi ti zakoni v skladu z GDPR.
Pomembno vprašanje, ki ga mora zdaj obravnavati Sodišče Evropske unije, je: katere vsebinske zahteve mora izpolnjevati domača določba, da lahko postane »posebna določba« v smislu člena 88/I GDPR? Poleg tega mora po mnenju upravnega sodišča v Wiesbadnu SEU pojasniti še, ali se lahko še vedno uporablja nacionalna določba, ki teh zahtev ne izpolnjuje.
Spletno poučevanje je za številne učitelje, šole in izobraževalne ustanove novo, zato je tudi prisotna negotovost glede tega, kako naj deluje, in pomisleki glede uhajanja in zlorabe podatkov. Poleg tega obstaja nesorazmernost, ki jo je prinesla odločba Sodišča EU Schrems II.
Vir: Pinsent Mason
Naslovna fotografija: RawPixel
