Pritožba Noyb proti Google
Noyb je pri avstrijskem nadzornem organu vložil pritožbo proti Googlu zaradi nezakonitega sledenja posameznikov z vpeljavo nove funkcionalnosti »Privacy Sandbox« znotraj brskalnika Chrome.
Novica je bila objavljena 13.6.2024
Google je septembra 2023 objavil, da bo postopoma onemogočil piškotke tretjih oseb v brskalniku Chrome in uvedel tako imenovani »Privacy Sandbox«, ki ga oglašuje kot izboljšavo predhodnega sledenja preko piškotkov tretjih oseb. Z novo funkcionalnostjo sledenje izvaja sam Google v brskalniku Chrome, za kar pa še vedno potrebuje veljavno soglasje uporabnikov.
Način pridobitve soglasja poteka skozi novo implementirano masko, kjer lahko uporabniki »vklopijo funkcijo zasebnosti oglasov«. Noyb meni, da gre za nezakonit način pridobitve soglasja, zato so vložili pritožbo pri avstrijskem nadzornem organu.
Ključni poudarki pritožbe so:
Googlovo interno sledenje brskalnika je bilo predstavljeno uporabnikom prek pojavnega okna z napisom »vklopi funkcijo zasebnosti oglasov« po odprtju brskalnika Chrome. V Evropski uniji imajo uporabniki možnost izbire, ali »Vklopi« ali »Ne, hvala«, tako da zavrnejo soglasje. Google je v pismu Noybu trdil, da je izbira »Vklopi« dejansko štela za veljavno privolitev v sledenje v skladu s členom 6(1)(a) GDPR, v resnici pa je možnost podjetju zgolj omogočila sledenje z lastnimi sredstvi znotraj brskalnika.
Znano je, da je Google eksperimentiral z različnimi besedili in zasnovami vmesnikov, da bi povečal odstotek pridobljenega soglasja med uporabniki z zavajajočo prakso, kar so manipulativni načini, da uporabnike, pogosto nezakonito, pretentajo, da pristanejo na stvari, ki jih sicer nikoli ne bi sprejeli. Edina logična razlaga pojavnega okna Privacy Sandbox, ki je prikazano uporabnikom, je pri uporabnikih doseči vtis, da jih Google Chrome zdaj ščiti pred sledenjem. To sporočilo je bilo celo okrepljeno s ponavljajočo se uporabo besed, kot so "zaščititi", "omejiti" in "funkcije zasebnosti", ki so jih spremljale zavajajoče slike.
Googlov glavni argument je, da je novi Privacy Sandbox manj invaziven kot sistemi za sledenje s strani tretjih oseb. Vendar pa zmanjšanje invazivnosti ne vpliva na dejstvo, da mora biti sledenje še vedno v skladu z evropsko zakonodajo o varstvu podatkov.
S svojim Privacy Sandbox želi Google prevzeti popoln nadzor nad analitiko spletnega vedenja svojih uporabnikov: Chrome zdaj sledi vsaki spletni strani, ki jo uporabnik obišče, da ustvari seznam oglaševalskih tem, kot so na primer »Študentska posojila in financiranje fakultete«, »Spodnje perilo« ali »Starševstvo«, »Delovna mesta in izobraževanje« ter »Finance/krediti in posojila/kreditno poročanje in spremljanje«, ki jih nato prejmejo oglaševalci.
Člen 4(11) GDPR jasno navaja, da mora biti privolitev med drugim "specifična, informirana in nedvoumna navedba želja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki". Glede na zelo zavajajočo pojavno pasico pritožnik nikakor ni mogel vedeti, da dejansko soglaša z obdelavo njegovih podatkov za ciljano oglaševanje. Namesto tega je verjel, da bo Google zaščitil njegove osebne podatke. To pomeni, da Google ni izpolnil zahtev za svobodno privolitev v skladu z GDPR.
Noyb od avstrijskega nadzornega organa zahteva, da Googlu naloži uskladitev postopkov obdelave z GDPR, prenehanje obdelave podatkov, zbranih na podlagi neveljavne privolitve in obvesti oglaševalce, da morajo prenehati z obdelavo teh podatkov. Nenazadnje Noyb tudi predlaga, da organ izreče učinkovito, sorazmerno in odvračilno globo.
Vir: Noyb
