Številka: 07140-5/2023/2
Datum: 9. 2. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) po državni nadzornici za varstvo osebnih podatkov na podlagi 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07; v nadaljevanju ZInfP), 25. in 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP‑2), členov 55 in 57 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba) ter prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2, 105/06 ‑ ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 ‑ ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZUP) v postopku odločanja o zahtevi (v nadaljevanju: pritožba) posameznika … (v nadaljevanju: pritožnik), z dne 1. 2. 2023, za nadzor zakonitosti obdelave osebnih podatkov s strani nadzorovanih oseb DELO Časopisno založniško podjetje d.o.o., Likozarjeva ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Delo d.o.o), … sodišče … (v nadaljevanju: ...), … sodnica … (v nadaljevanju: …), … sodišče … (v nadaljevanju: …), … (v nadaljevanju: …), … (v nadaljevanju: …) … (v nadaljevanju: …) v okviru javne objave pritožnikovih osebnih podatkov v članku z naslovom »…« v elektronskem mediju www.slovenske novice.si dne …, izdaja naslednji
SKLEP
1. Pritožba pritožnika z dne 1. 2. 2023 se zavrže.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Obrazložitev
IP je po pošti dne 1. 2. 2023 prejel pritožbo pritožnika z dne 30. 1. 2023, v kateri pritožnik navaja, da je upravljavec Delo d.o.o. v elektronskem mediju www.slovenske novice.si dne … objavil članek z naslovom »…« (v nadaljevanju: sporni članek). Iz pritožbenih navedb nadalje izhaja, da članek sicer ne vsebuje pritožnikovega imena in priimka, vendar so ga sorodniki, prijatelji in znanci preko vsebine članka, ki povzema vsebino sklepa … opr. št. … z dne …, prepoznali. Pritožnik meni, da je nadzorovani osebi Delo d.o.o. ena od preostalih nadzorovanih oseb (najverjetneje … ali …) nezakonito posredovala osebne podatke, ki jih je nato Delo d.o.o. nezakonito objavilo. Obenem pritožnik navaja, da podatki o njegovem splošnem psihofizičnem stanju, ki so navedeni v spornem članku in sklepu opr. št. … z dne … tudi niso točni.
Pritožnik se v pritožbi opredeljuje še do postopanja sodnice na prvostopenjski glavni obravnavi v kazenskem postopku zoper pritožnika zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in navaja svoje pomisleke glede pravilnega vodenja postopka. Nadalje pritožnik v pritožbi opisuje tudi obvestila in prijave, ki jih je zaradi kršitev predpisov s področja delovnega prava kot delavec podal zoper … (v nadaljevanju: …) Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (v nadaljevanju: IRSD), Komisiji za mobbing …, sindikalnemu zaupniku in predsedniku ter podpredsednici Sveta …. Nadalje pritožnik opisuje tudi ravnanja nekdanjih sodelavcev, prijave, ki jih je kot delavec podal znotraj .., in opisuje okoliščine, ki so botrovale prenehanju njegovega delovnega razmerja pri ….
Pritožba se zavrže.
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v 2. členu ZInfP, na podlagi katerega je pristojen za:
- odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
- inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;
- odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Pristojnosti IP v zvezi z izvajanjem nadzora nad izvajanjem Splošne uredbe, ZVOP-2 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ter v zvezi z odločanjem v pritožbenih postopkih, so določene tudi v ZVOP-2, pri čemer navedeni zakon izrecno določa tudi omejitve pristojnosti IP na posameznih področjih.
Glede na navedeno zakonsko podlago IP ugotavlja, da odločanje o pritožbi v delu, v katerem se nanaša na postopanje sodnice in vodenje kazenskega postopka, na obvestila in prijave v zvezi s kršitvami predpisov s področja delovnega prava ter na okoliščine prenehanja pritožnikovega delovnega razmerja, ne sodi v pristojnost IP, temveč so to vprašanja, o katerih praviloma odloča sodišče, in sicer bodisi v okviru kazenskega postopka po določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), bodisi v okviru postopka o delovnem sporu po določbah Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS‑1). Glede na navedeno odločanje o teh vprašanji ni upravna zadeva.
Nadalje IP pojasnjuje, da Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS) v prvem odstavku 39. člena zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Na podlagi drugega odstavka 39. člena Ustave RS ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Enako kot za pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS tudi za pravico do svobode izražanja velja, da ni neomejena. V primeru, ko pride do kolizije dveh sobivajočih pravic, je potrebno nasprotje med pravicami uskladiti, oblikovati pravilo o sobivanju pravic v konkretnih okoliščinah.
Varstvo pravice do svobode izražanja in pravice do dostopa do informacij javnega značaja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov je posebej urejeno v 73. in 74. členu ZVOP‑2. Na področju svobode izražanja in dostopa do informacij javnega značaja se skladno s prvim odstavkom 19. člena ZVOP‑2 pravice in zahtevki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ne izvajajo v postopkih pred IP po določbah ZVOP‑2 ali po določbah Splošne uredbe, temveč zgolj v skladu s 73. in 74. členom ZVOP‑2 ter v skladu z zakoni, ki urejajo ta področja.
Sodišča so kot državni organi zavezanci po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ), ki v prvem odstavku 4. člena informacijo javnega značaja definira kot informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Sodbe in sklepi sodišč nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja, ki so na podlagi določbe prvega odstavka 5. člena ZDIJZ prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam. Dostop do informacij javnega značaja, ki se nahajajo v kazenskih spisih je posebej urejen tudi v dvanajstem odstavku 128. člena ZKP, ki določa, da lahko, ne glede na določbe tega zakona, v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Skladno z drugim odstavkom 128. člena ZKP dokler postopek teče, pregled in prepis spisov dovoljuje organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec.
Na tem mestu IP pojasnjuje, da na podlagi prvega odstavka 57. člena ZVOP‑2 IP ni pristojen za nadzor in izrekanje sankcij glede obdelav osebnih podatkov, izvršenih v okviru izvajanja zadeve sodišča iz 6. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona, ali s tem povezanega odločanja strokovnih sodelavcev ali sodniških pomočnikov po odredbi sodišča, kot to opredeljuje zakon, ki ureja sodišča, ali po določbah drugih zakonov, ki določajo njihovo samostojno delovanje. Smiselno enako določbo vsebuje tudi člen 55(3) Splošne uredbe, ki določa, da nadzorni organi niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ.
Delo d.o.o. je kot izdajatelj spletnega medija www.slovenskenovice.si vpisan v razvid medijev po Zakonu o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ki v 6. členu določa, da dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Glede na navedeno je objava članka v registriranem mediju nedvomno odraz svobode izražanja.
Skladno z drugim odstavkom 73. člena ZVOP‑2 se lahko v okviru svobode izražanja osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:
1. je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;
2. je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;
3. so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;
4. so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;
5. gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;
6. so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;
7. javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali
8. tako določa drug zakon.
Tretji odstavek 73. člena ZVOP‑2 določa, da uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo.
Upoštevajoč vse navedeno tudi odločanje o pritožbi, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja in na obdelavo osebnih podatkov v povezavi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja v okviru kazenskega postopka, ni upravna zadeva, temveč sodi v pristojnost sodišč.
V skladu s 1. točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, zato je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
Po tretjem odstavku 118. člena ZUP se o stroških postopka odloči v sklepu, s katerim se postopek konča. Ker v tem postopku posebni stroški niso nastali, navedeno izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.
V skladu s 23. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju: ZUT) je pritožba posameznice takse prosta. Ker je skladno z določbo člena 57(3) Splošne uredbe opravljanje nalog vsakega nadzornega organa (vključno z obravnavo pritožb, ki jih vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki po točki (f) člena 57(1) Splošne uredbe) za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, brezplačno in ker nadzorni organ na podlagi drugega odstavka 55. člena ZVOP‑2 pristojnosti in naloge iz prvega odstavka 55. člena ZVOP‑2, med katere sodi tudi odločanje v postopkih prijav prijaviteljev s posebnim položajem, izvaja brezplačno, je ne glede na določbe ZUT takse prost tudi ta sklep.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper ta sklep ni pritožbe, dopustno pa je sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožbo je treba vložiti v tridesetih (30) dneh od vročitve tega sklepa. Tožba se vloži neposredno pisno pri navedenem sodišču ali se mu pošlje po pošti. Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto Tožbi je treba poleg izvirnika, prepisa ali kopije tega sklepa priložiti tudi po en prepis ali kopijo tožbe in prilog za toženca, če je kdo prizadet z upravnim aktom, pa tudi zanj.
…,
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov
Vročiti:
1. pritožniku: … - po ZUP.
[1] Uradni list RS, št. 176/21 – UPB16, 96/22 ‑ odl. US in 2/23 ‑ odl. US.
[2] Uradni list RS, št. 2/04, 10/04 ‑ popr., 45/08 ‑ ZArbit, 45/08 – ZPP‑D, 47/10 ‑ odl. US, 43/12 ‑ odl. US, 10/17 – ZPP‑E in 196/21 – ZDOsk.
Uradni list RS, št. 33/91‑I, 42/97 ‑ UZS68, 66/00 ‑ UZ80, 24/03 ‑ UZ3a, 47, 68, 69/04 ‑ UZ14, 69/04 ‑ UZ43, 69/04 ‑ UZ50, 68/06 ‑ UZ121,140,143, 47/13 ‑ UZ148, 47/13 ‑ UZ90,97,99, 75/16 ‑ UZ70a in 92/21 ‑ UZ62a.
[4] Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZdavP‑2, 23/14, 50/14, 19/15 ‑ odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.
[5] Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 36/08 ‑ ZPOmK-1, 77/10 ‑ ZSFCJA, 90/10 ‑ odl. US, 87/11 ‑ ZAvMS, 47/12, 47/15 ‑ ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 ‑ odl. US, 67/19 ‑ odl. US in 82/21.
[6] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB5, 14/15 ‑ ZUUJFO, 84/15 – ZzelP‑J, 32/16, 30/18 ‑ ZKZaš in 189/20 – ZFRO.
