Številka: 07141-3/2023/7
Datum: 9. 6. 2023
Informacijski pooblaščenec po Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 27. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; v nadaljevanju ZVOPOKD) in na podlagi prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: …….., z dne 6. 4. 2020 (prejeto s strani IP dne 14. 2. 2023) zoper sklep upravljavca: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova ul. 2, 1501 Ljubljana št. …………, z dne 12. 3. 2020, v zadevi izbrisa in popravka osebnih podatkov izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 6. 4. 2020 se ugodi in se sklep upravljavca št. ……………., z dne 12. 3. 2020 odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje upravljavcu. Ta mora o prosilčevi zahtevi za izbris ali popravek, z dne 26. 2. 2020 (prejeto s strani upravljavca dne 27. 2. 2020) odločiti v skladu z določbami 26. člena ZVOPOKD, in sicer v 30 dneh od vročitve te odločbe.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Prosilec sam nosi svoje stroške, vključno z zastopanjem.
O b r a z l o ž i t e v:
1. Relevantne navedbe – dejansko stanje
Upravljavec je dne 11. 2. 2020 prosilcu na njegovo zahtevo posredoval izpis osebnih podatkov, v katerem je bilo navedeno, da se v Schengenskem informacijskem sistemu (SIS II) o njem vodi podatek o »prijetju s privedbo« ……. ter da je razpisnica ukrepa RS. Zaradi domnevne netočnosti in nepopolnosti podatkov je prosilec pri upravljavcu vložil (1) pritožbo zoper izdani izpis osebnih podatkov in (2) zahtevo pri upravljavcu za izbris ali popravo osebnih podatkov, z dne 26. 2. 2020 (prejeto s strani upravljavca dne 27. 2. 2020). Po mnenju prosilca gre pri vlogah pod (1) in (2) za dve vsebinsko popolnoma različni vlogi na različnih podlagah, ki se vodita v različnih postopkih. Poleg tega je zahteva za izbris ali popravo edina taka zahteva, ki jo je prosilec vložil pri upravljavcu.
O prosilčevi »pritožbi« zoper izpis osebnih podatkov iz (1) točke zgoraj (za to pritožbo se je v pritožbenem postopku pri MNZ izkazalo, da ni pritožba, pač pa zahteva za blokiranje, izbris ali popravek) je upravljavec vsebinsko odločil z obvestilom o zavrnitvi blokiranja, izbrisa ali popravka št. ………., z dne 1. 4. 2020, in sicer po tem, ko je prejel odločitev MNZ, da ne gre za pritožbo, temveč za zahtevo. Ker je bila torej »pritožba« oziroma vloga iz (1) točke zgoraj v resnici zahteva in ker je bilo o tej odločeno z obvestilom št. ………, z dne 1. 4. 2020, IP pa pritožbe zoper to obvestilo ni prejel, posledično IP ni pristojen za kakršnokoli odločanje o tej prosilčevi vlogi.
Zahtevo za izbris ali popravo iz (2) točke zgoraj je prosilec utemeljil na dejstvu:
- da je zabeleženo obdobje ukrepa daljše kot to dovoljujejo predpisi (ukrep naj bi bil vpisan za dobo največ 3 leta);
- da je kot pravna podlaga za ukrep naveden le »26. člen« brez navedbe pravnega akta;
- da so v izpisu navedeni tudi razlogi oziroma razlaga v zvezi z ukrepom, česar pa Uredba EU št. 1987/2006 ne določa. Poleg tega je tam napačno navedeno, da je bil prosilec prisoten pri izreku sodbe za storjeno kaznivo dejanje.
Prosilec je zahtevo za popravek ali izbris oprl na 32. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).
Upravljavec je na podlagi prosilčeve zahteve iz točke (2) zgoraj izdal sklep o zavrženju št. ………, z dne 12. 3. 2020, in sicer na podlagi 226. in 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Upravljavec je navedel:
- ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti; enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo;
- prosilec je pri upravljavcu vložil pritožbo, naslovljeno na IP, zoper izpis osebnih podatkov, ki pa se nanaša na pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora po prvem odstavku 32. člena ZVOP-1; pritožba je možna le v zvezi s pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (kot to izhaja iz 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP)); ta določba ne daje pristojnosti za pritožbeno odločanje o utemeljenosti zavrnitve zahteve po 32. členu ZVOP-1; pritožba je bila zato na podlagi 231. člena ZUP odstopljena stvarno pristojnemu Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ);
- istega dne kot je upravljavec prejel pritožbo, je prejel tudi identično zahtevo za izbris ali popravek; o tej zahtevi se že vodi upravni postopek (torej pritožbeni postopek pri MNZ), v katerem še ni pravnomočno odločeno.
Zoper zgornji sklep o zavrženju je prosilec vložil pritožbo, ki jo je obravnavalo MNZ. MNZ je dne 4. 5. 2020 izdalo odločbo št. ……, s katero je zavrnilo pritožbo zoper sklep št. ………, z dne 12. 3. 2020. Ministrstvo je ugotovilo, da je bilo stališče upravljavca pravilno, saj se je o isti upravni zadevi že vodil upravni postopek, zaradi česar se je bilo treba pri zavrženju sklicevati na 129. člen ZUP.
Zoper zgornjo odločbo MNZ je prosilec vložil tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče RS je dne 25. 1. 2023 izdalo sodbo št. IU 620/2020-18, s katero je odločbo odpravilo in pritožbo zoper sklep št. …………, z dne 12. 3. 2020 poslalo v odločanje IP.
Upravljavec je pritožbo zoper sklep poslal IP dne 14. 2. 2023.
IP je dne 1. 3. 2023 zaprosil upravljavca, da mu pošlje še manjkajočo kopijo odločbe MNZ št. ………. IP je zaprošeno odločbo prejel 23. 3. 2023.
IP je dne 11. 4. 2023, na podlagi 146. in 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) upravljavcu in prosilcu poslal zapis bistvenih ugotovitev in poziv za izjavo pred odločitvijo o pritožbi ter za dostavo manjkajočih dokumentov. Upravljavec se je odzval dne 17. 4. 2023 tako, da je IP-ju posredoval pritožbo prosilca, z dne 26. 2. 2020 ter odločbo MNZ, ki se nanaša na pritožbo. Prosilec se je odzval dne 8. 5. 2023. Pojasnil je, da vztraja pri pritožbi in da ni važno kdo je pristojen, pač pa da se o zadevi čimprej odloči. Pričakuje tudi, da bo IP odločil o njegovi pritožbi zoper izdani izpis osebnih podatkov, ki je datirana 26. 2. 2020.
2. Vsebina in meje pritožbenega odločanja
IP v tem pritožbenem postopku ne odloča vsebinsko o pravici do popravka ali izbrisa oziroma o upravičenosti prosilčeve zahteve za popravek ali izbris, temveč le o pritožbi zoper sklep o zavrženju zahteve št. ………, z dne 12. 3. 2020 skladno z odločitvijo Upravnega sodišča RS. IP mora torej preveriti, ali se je upravljavec glede zavrženja zahteve kot procesnega dejanja - po dejanskem stanju na dan 12. 3. 2020 - upravičeno skliceval na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Ta določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti; enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
IP nima v obravnavi nobene druge pritožbe prosilca. Na tem mestu je treba ponoviti, da je o prosilčevi »pritožbi« zoper izpis osebnih podatkov iz (1) točke prejšnjega poglavja obrazložitve upravljavec vsebinsko odločil z obvestilom o zavrnitvi blokiranja, izbrisa ali popravka št. ………., z dne 1. 4. 2020, in sicer po tem, ko je prejel odločbo MNZ, da ne gre za pritožbo, temveč za zahtevo za blokiranje, izbris ali popravek. IP morebitne pritožbe zoper omenjeno obvestilo nima v obravnavi. Prosilčevo navajanje, da »pričakuje odločitev IP o njegovi pritožbi, z dne 26. 2. 2020 zoper izdani izpis osebnih podatkov« ni utemeljeno:
- glede vloge iz (1) točke prejšnjega poglavja obrazložitve: ker IP ni prejel pritožbe zoper obvestilo o zavrnitvi blokiranja, izbrisa ali popravka št. 071-104/2020/10, z dne 1. 4. 2020, 15-dnevni pritožbeni rok pa je že potekel;
- glede vloge iz (2) točke prejšnjega poglavja obrazložitve: ker upravljavec o zahtevi še ni odločil meritorno, pač pa procesno z izpodbijanim sklepom, ki je s to odločbo IP razveljavljen. Ko bo upravljavec izdal novo odločitev, bo prosilec lahko zoper to odločitev vložil novo pritožbo (rok je 15 dni), ki jo bo obravnaval IP.
3. O pristojnosti IP in podlagi za odločanje
Ne glede na zgoraj omenjeno sodbo Upravnega sodišča RS št. IU ……, z dne 25. 1. 2023, IP v trenutku izdaje sodbe ni bil pristojen za odločanje o pritožbi zoper sklep o zavrženju zahteve št. …….., z dne 12. 3. 2020 niti po določbah Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) niti po določbah takrat veljavnega ZVOP-1:
- ker v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 2. člena ZInfP pritožbena pristojnost velja le za odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in
- ker je četrti odstavek 32. člena takrat še delno veljavnega ZVOP-1 (novi ZVOP-2 se je začel uporabljati 26. 1. 2023, ureditev pravic posameznikov iz ZVOP-1 pa je že pred tem datumom nadomestila Splošna uredba (EU) o varstvu podatkov) določal, da če upravljavec ne ugodi ugovoru iz tretjega odstavka, lahko posameznik, ki je vložil ugovor, zahteva, da o obdelavi v skladu s četrtim odstavkom 9. člena oziroma tretjim odstavkom 10. člena tega zakona odloči IP. Ugovor iz tretjega odstavka ni bila splošna pravica do pritožbe v zvezi s pravicami posameznika, temveč je bila posebna pravica posameznika, ki jo je imel le, če je menil, da za obdelavo osebnih podatkov po četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1 (gre za posebno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju) in tretjim odstavkom 10. člena ZVOP-1 (gre za posebno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju) pri upravljavcu niso izpolnjeni pogoji po omenjenih členih.
Po mnenju IP gre v konkretnem primeru za osebne podatke, ki jih obdeluje policija za namen izvajanja pristojnosti na področju preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj, zaradi česar bi se moral uporabljati Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; ZVOPOKD). ZVOPOKD v prvem odstavku 1. člena, da ta zakon ureja varstvo pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih policija, državna tožilstva, Uprava RS za probacijo, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in drugi državni organi RS, ki so zakonsko določeni kot pristojni za področja preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, obdelujejo za namene izvrševanja teh pristojnosti. Prvi odstavek 27. člena ZVOPOKD določa, da o pritožbi posameznika zoper odločitev pristojnega organa odloča nadzorni organ kot organ druge stopnje. Nadzorni organ po ZVOPOKD je IP. To pomeni, da je bil tudi v času izdaje sodbe Upravnega sodišča RS, IP na podlagi ZVOPOKD pristojen za vodenje pritožbenega postopka, ni pa bil pristojen tudi v času izdaje sklepa o zavrženju ali izdaje odpravljene odločbe MNZ, ker je ZVOPOKD začel veljati 31. 12. 2020. Ker ZVOPOKD v prehodnih določbah (83. člen) nima določb o nadaljevanju starih prvostopenjskih ali drugostopenjskih postopkov v zvezi s pravicami posameznikov, je treba upoštevati, da je ključni datum tisti, na katerega je bila izdana sodba Upravnega sodišča RS (25. 1. 2023), s katero je sodišče naložilo IP, da odloči o pritožbi. Čeprav je sodišče pomotoma kot pravno podlago za stvarno pristojnost IP navedlo 32. člen ZVOP-1, mora IP o pritožbi odločiti v pritožbenem postopku po pravilih ZUP na podlagi 27. člena ZVOPOKD, ki je bil veljaven ter relevanten predpis na dan izdaje sodbe.
Dejstvo, da je novi ZVOP-2 začel veljati dne 26. 1. 2023 (dan po izdaji sodbe Upravnega sodišča RS) ne vpliva na odločanje v tem pritožbenem postopku, ker se ZVOP-2 ne nanaša na osebne podatke s področja obravnave kaznivih dejanj pri policiji (drugi odstavek 2. člena).
4. Procesne ugotovitve
IP ugotavlja, da je upravljavec dne 27. 2. 2020 prejel zahtevo za izbris ali popravek napačnih osebnih podatkov, datirano na dan 26. 2. 2020, ker je ugotovil, da so na izpisu iz SIS II navedeni nekateri napačni podatki. Zahtevo je oprl na 32. člen ZVOP-1, ki je v prvem odstavku določal, da mora upravljavec osebnih podatkov na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. Istega dne je prosilec vložil pritožbo zoper izpis osebnih podatkov iz SIS II (št. …….., z dne 27. 2. 2020), vendar se pritožba, po navedbah upravljavca, ni nanašala na dejanske, materialnopravne ali procesne pomanjkljivosti izpisa oziroma postopka odločanja o zahtevi za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Vsebovala je zahtevek za popravek ali izbris po prvem odstavku 32. člena ZVOP-1, ki naj bi bil identičen tistemu v zahtevi, z dne 27. 2. 2020. Zato je upravljavec pritožbo odstopil MNZ po 231. členu ZUP (ker je pravilno menil, da IP takrat ni bil pristojen). Toda upravljavec ne bi smel odstopiti omenjene »pritožbe« v reševanje MNZ (ali IP), če je ta bila po vsebini v resnici zahteva za popravek ali izbris, pač pa bi moral vlogo obravnavati kot zahtevo, in sicer kot upravljavec na prvi stopnji. Samo v tem primeru bi lahko trdili, da je že v teku upravni postopek o isti upravni zadevi. S tem, ko je upravljavec odstopil vlogo MNZ, ni imel več v reševanju nobene zahteve, kar pomeni, da ni vodil nobenega upravnega postopka o isti upravni zadevi. Sprožen je bil drugostopenjski postopek pri pritožbenemu organu, ki se je s postopkovnega vidika nanašal na pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, tj. na izpis iz SIS II. MNZ odstopljene vloge ni obravnaval kot zahtevo, temveč kot pritožbo. Zato ni bilo prav trditi, da je o isti upravni zadevi že tekel upravni postopek. Ker zaradi vložene pritožbe niso bili izpolnjeni pogoji po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, bi moral upravljavec namesto zavrženja zahteve, to vsebinsko obravnavati po 26. členu ZVOPOKD, torej o njej meritorno odločiti. ZVOPOKD je edina možna podlaga za odločanje, ker ZVOP-1 ne velja več, Splošna uredba o varstvu podatkov pa se za predmetne osebne podatke ne uporablja. Kljub zgornji navedbi o potrebi po meritornem odločanju, ni izključeno, da upravljavec odloči le procesno s sklepom, če bi za to bili izpolnjeni pogoji po ZUP (npr. 67., 134. ali 129. člen).
Glede na navedeno je IP v 1. točki izreka te odločba pritožbi ugodil in sklep v celoti odpravil, upravljavcu pa naložil, da o zahtevi za izbris ali popravek, z dne 26. 2. 2020 (prejeto s strani upravljavca dne 27. 2. 2020) odloči po določbah 26. člena ZVOPOKD.
5. Sklepno
ZUP v prvem odstavku 251. člena med drugim določa, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. V konkretnem primeru je bil neutemeljeno uporabljen 129. člena ZUP, kar je procesna kršitev, zaradi katere je prosilec ostal brez vsebinske odločitve o zahtevi. ZUP v tretjem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe.
Upravljavec mora o zahtevi odločiti v 30 dneh (skladno s 26. členom ZVOPOKD, ki določa rok 15 dni, ki ga je možno podaljšati za 15 dni ter skladno z rokom iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), in sicer na podlagi določb 26. člena ZVOPOKD, ki ureja pravico do popravka ali izbrisa osebnih podatkov. V primeru zavrnitve, ima prosilec možnost pritožbe v 15 dneh, o pritožbi pa odloča IP.
Ta odločba je v skladu z ZUT oproščena plačila upravne takse. Organu posebni stroški v tem postopku niso nastali. Skladno s 113. členom ZUP stranka, ki začne postopek, sama nosi svoje stroške, vključno z zastopanjem.
Postopek vodil:
…….
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke
(št. pooblastila: 100-1/2007/153, z dne 25. 5. 2018)
-
