Odločbe ZIN: Seznanitev za lastnimi OP

Odločbe ZIN: Seznanitev za lastnimi OP
31. 10. 2023 objavil/a Info Hiša

 

Številka: 07100-4/2023/8
Datum: 17. 4. 2023

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi desetega odstavka 41. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 177/20, 15/21 - ZDUOP, 206/21 - ZDUPŠOP, 100/22 - ZNUZSZS); v nadaljevanju ZPacP) ter na podlagi prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke: ……, z dne 30. 1. 2023 zoper odgovor izvajalca zdravstvene dejavnosti: zdravstveni domšt. ….., z dne 13. 1. 2023, izdaja v zadevi seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

1.  Pritožba prosilke, z dne 30. 1. 2023 zoper odgovor izvajalca št. ….., z dne 13. 1. 2022, se zavrne.

 

2.  V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

     O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je po pooblaščencu dne 27. 10. 2022 pri izvajalcu – s sklicevanjem na ZPacP in ZOdv – vložila zahtevo za predložitev vse dokumentacije, ki se nanaša na njeno zdravstveno oskrbo v zvezi s škodnim dogodkom pri zdravstveni oskrbi, z dne 10. 7. 2022. Šlo je za interventno oskrbo na terenu zaradi poškodbe oziroma nesreče pri dejavnosti).

 

Izvajalec je prosilki posredoval zahtevano zdravstveno dokumentacijo z dopisom št. IP …., z dne 9. 11. 2022. Kasneje je prosilka vložila več dopolnitev in pojasnil, izvajalec pa je prosilki posredoval več dodatnih dogovorov oziroma pojasnil. Z zadnjim odgovorom št. IP …., z dne 13. 1. 2023 je izvajalec pojasnil, da je prosilki že dne 9. 11. 2022 posredoval vso zdravstveno dokumentacijo, ki jo ima v evidenci osnovne zdravstvene dokumentacije ter kasneje še povzetek poročila o internem strokovnem nadzoru. S tem je zavrnil zahtevo za posredovanje preostale dokumentacije.

 

Prosilka je po pooblaščencu dne 30. 1. 2023 pri IP vložila pritožbo. V njej je navedla, da je sicer prejela določeno zdravstveno dokumentacijo ne pa vse, ki izhaja iz odgovora izvajalca, z dne 6. 1. 2023 in 8. 12. 2022 in z vpogledom v katero bi bilo možno preveriti dejansko dogajanje in oskrbo nje kot pacientke. Prosilka je prejela kopijo zdravstvene dokumentacije, dodatno pa ji je bil dne 25. 1. 2023 omogočen osebni vpogled v spis zadeve. Prosilka je pri vpogledu vztrajala, da želi zaradi razhajanja podatkov v posredovani dokumentaciji in ugotovitvami komisije, vpogledati tudi v drugo dokumentacijo, ki se nanaša na obravnavani škodni dogodek. 

 

IP je dne 14. 2. 2023, na podlagi 67. člena ZUP, pozval prosilko, da IP-ju posreduje:

-        če je pacientka morebiti že umrla, dokazilo o tem ter o datumu smrti,

-        kopijo odločbe sodišča o skrbništvu,

-        kopijo vseh zahtev,

-        pojasnilo, katero vrsto dokumentacije ima prosilka v mislih – le zdravstveno dokumentacijo ali tudi kakšno drugo dokumentacijo (vrsta, oblika, področje, obdobje, nastanek, postopek…),

-        natančen popis ali kopijo že pridobljene dokumentacije, in

-        pojasnilo o tem, zakaj meni, da naj bi izvajalec razpolagal še s kakšno drugo dokumentacijo, in katera naj bi to bila (vsaj splošen opis).

Prosilka je na poziv odgovorila dne 16. 2. 2023.

 

IP je dne 27. 3. 2023 v prostorih izvajalca izvedel ogled in camera na podlagi določb 11. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP) in 199. člena ZUP. Pri tem je bil izdelan zapisnik, ki je bil na podlagi 9. in 146. člena ZUP poslan prosilki v opredelitev. Ta je na poziv odgovorila dne 3. 4. 2023.

 

IP je na podlagi celotne dokumentacije v zadevi ocenil, da druga procesna dejanja v tem pritožbenem postopku niso potrebna. 

 

 

Pritožba ni utemeljena.  

 

 

1.    Predmet in meje odločanja v pritožbenem postopku

 

Pravica do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo je urejena v 41. členu ZPacP. Ta v prvem odstavku določa, da »ima pacient ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev (...)«.

 

IP ugotavlja, da je v tem pritožbenem postopku treba ugotoviti, ali je prosilka na podlagi 41. člena ZPacP upravičena do pridobitve kopije njene zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanjo in je nastala ali bila pridobljena v zvezi z zdravstveno oskrbo zaradi nezgode dne 10. 7. 2022. Sporno vprašanje je, ali je prosilka od izvajalca prejela vse dokumente, ki ustrezajo njeni zahtevi oziroma ali ima izvajalec v upravljanju še kakšno drugo zdravstveno dokumentacijo, ki ustreza prosilkini zahtevi.

 

IP je kot relevantno zahtevo štel prosilkino prvo zahtevo, z dne 27. 10. 2022, v kateri se izrecno sklicuje na ZPacP. Čeprav prosilka govori o seznanitvi z vso »dokumentacijo«, je bilo treba šteti, da je predmet zahteve le zdravstvena dokumentacija, ker ZPacP v 41. členu ureja zgolj pravico do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo. Poleg tega se zahteva nanaša na dokumentacijo, ki je nastala v zvezi z zdravstveno oskrbo in ne na kakšna druga razmerja z izvajalcem (npr. pritožbeni postopki, delovnopravna in druga obligacijska razmerja, poslovna komunikacija). IP še ugotavlja, da prosilka v kasnejših istovrstnih zahtevah oziroma dopolnitvah ali urgencah:

-     ni spremenila zatrjevane pravne podlage (pravne kvalifikacije zahtevka - ZPacP);

-     ni konkretno opredelila, kateri preostali dokumenti so še predmet njene zahteve (npr. ni navedla, za katere tipe dokumentov gre, s kakšno približno vsebino, iz katerega postopka, kdaj približno so nastali in kdo naj bi bil njihov originator), pač pa ves čas govori le o »vseh dokumentih« in

-     druge podlage iz ZPacP (npr. 18. člen, 42. člen, 44. člen, 45. člen) ali iz kakšnega drugega zakona v konkretnem primeru ne pridejo v poštev, ker se prosilka na te podlage ni sklicevala in tudi ni zatrjevala izpolnjevanja pogojev po teh podlagah.

 

Pooblaščenec prosilke se je v zahtevi, z dne 27. 10. 2022 skliceval tudi na Zakon o odvetništvu (ZOdv). IP te zakonske podlage ni štel kot relevantne, ker 10. člen ZOdv omogoča dostop le do osebnih podatkov, ki jih imajo državni organi, lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil. V konkretnem primeru izvajalec ne spada v nobeno od teh kategorij upravljavcev, zaradi česar 10. člen ZOdv sploh ne pride v poštev kot pravna podlaga za seznanitev.

 

 

2. Presoja zatrjevane pravice v  konkretnem primeru

 

IP ugotavlja, da je upravljavec v celoti izpolnil obveznosti iz 41. člena ZPacP in prosilki že posredoval kopijo vse in celotne razpoložljive zdravstvene dokumentacije. Ker torej izvajalec nima drugih dokumentov, ki bi ustrezali prosilkini zahtevi, je bilo treba pritožbo zavrniti kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Zgornja ugotovitev izhaja iz naslednjih dejstev in okoliščin:

 

1.   Iz dokumentov pritožbene zadeve in rezultatov ogleda izhaja, da je prosilka od izvajalca že prejela kopijo naslednje zdravstvene dokumentacije:

a)   Sprejem naročila za aktivacijo HNMP Brnik;

b)   HNMP – protokol nujne intervencije;

c)   Spremljanje intervencije HNMP;

d)   Povzetek intervencije HNMP;

e)   Sprejem nujnih intervencij;

f)     Protokol nujne intervencije;

g)   Protokol predbolnišničnega oživljanja s prilogami (CODE SUMMARY Critical event record monitorja/defibrilatorja).

Poleg tega je prosilka dne 12. 12. 2022 prejela še Poročilo o internem strokovnem nadzoru, ki ga je pripravil izvajalec.

 

2.   Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da se dokumentacija iz prejšnje točke po obsegu in vsebini ujema z originalno zdravstveno dokumentacijo, ki jo ima izvajalec.

 

3.   Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija iz 1. točke vsa zdravstvena dokumentacija, ki je nastala ali je bila pridobljena pri zdravstveni oskrbi pacientke pri izvajalcu. O tem se je IP prepričal na podlagi:

-     pregleda celotne mape pri izvajalcu, ki je služila internemu strokovnemu nadzoru, pri čemer so bili po izjavi udeležencev ogleda v njej vsi dokumenti, ki so nastali pri oskrbi pacientke in so bili pridobljeni iz ZD Škofja Loka, katerega ekipa NMP je izvedla intervencijo;

-     dejstva, da bi bilo neobičajno, če bi v konkretnem primeru nastala ali bila pridobljena še kakšna druga zdravstvena dokumentacija, saj je šlo zgolj za urgentno oskrbo na terenu, pacientka pa je bila neposredno predana enoti helikopterske nujne medicinske pomoči. S tem je bila oskrba s strani izvajalca zaključena. Pacientka je bila odpeljana v UKC LJ in po tem ni bila več obravnavana pri izvajalcu v zvezi z nezgodo;

-     dejstva, da izvajalec ni imel utemeljenega razloga in tudi ne pravne podlage, da bi kasneje od UKC LJ pridobival zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala tam po premestitvi;

-     dejstva, da »zapisnik zaključka izrednega strokovnega nadzora« ne omenja druge zdravstvene dokumentacije, kot je tista iz 1. točke zgoraj. Tudi iz besedila zapisnika ne izhaja, da bi izvajalec ali kdo drug ustvaril ali bi lahko ustvaril še kakšno dodatno zdravstveno dokumentacijo;

-     prosilka ni ponudila prepričljivega in z dokazi podprtega suma, da bi izvajalec lahko imel še kakšno drugo zdravstveno dokumentacijo. V zvezi z internim strokovnim nadzorom je sicer nastala še določena dokumentacija, toda ta ni predmet pritožbenega postopka – gl. 1. točka obrazložitve te odločbe;

-     dejstva, da iz Pravilnika o nujni medicinski pomoči (npr. 20. člen) ne izhaja, da bi moral izvajalec v konkretnem primeru redoma ustvariti ali pridobiti še kakšno drugo zdravstveno dokumentacijo.

 

4.   IP je ugotovil, da le dokumentacija iz 1. točke ustreza definiciji zdravstvene dokumentacije iz 1.a člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), po kateri je to »izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ne glede na obliko zapisa in nosilec zapisa podatkov:

-  ki nastane ali je prejeto pri zdravstveni oskrbi,

-  ki je opredeljeno v Osnovni zdravstveni dokumentaciji v Prilogi 1 (ZZPPZ) ali

-  ki je povezano z zdravstvenim stanjem in je nujno potrebno za izvajanje pravic ali obveznosti, priznanih ali določenih z zakonom«.

Nobeden od preostalih dokumentov, ki jih je IP pregledal pri ogledu (ti niso bili posebej popisani, ker niso bili osnovni predmet iskanja) ni imel lastnosti zdravstvene dokumentacije, saj ni vseboval zdravstvenih zapisov ali pa ni vseboval zdravstvenih zapisov z namenom zagotavljanja zdravstvene oskrbe in drugih funkcij, ki jih sicer ima zdravstvena dokumentacija, npr. financiranje storitev, zunanji nadzor na izvajanjem storitev, uporaba dokumentacije za uveljavljanje drugih pravic, pač pa z drugim namenom.

 

 

3. Opredelitev do drugih navedb prosilke

 

V zvezi s prosilkinimi navedbami o domnevno neustrezno zdravstveni oskrbi in drugih postopkovnih napakah v odzivu, z dne 3. 4. 2023, IP pojasnjuje, da te navedbe niso relevantne za odločanje v tem pritožbenem postopku, ker se ne tičejo vprašanja obstoja morebitne dodatne zdravstvene dokumentacije.

 

V zvezi s prosilkino navedbo o tem, da interni strokovni nadzor ni »splošno poslovanje«, IP pojasnjuje, da je IP v zapisniku s tem izrazom le želel razmejiti med dokumentacijo, ki je nastala pri zdravstveni oskrbi in dokumentacijo, ki je nastala izven tega (do slednje prosilka namreč ni upravičena na podlagi njene zahteve, k temelji le na ZPacP). Uporaba tega pojma v ničemer ne spremeni ugotovitev v 2. točki obrazložitve zgoraj. Prosilka je namreč na podlagi 41. člena ZPacP upravičena le do zdravstvene dokumentacije.

 

V zvezi s prosilkino navedbo, da je ne zanimajo dokumenti o tem, kako bo izvajalec v bodoče bolj pravilno ravnal pri nudenju urgentne medicinske pomoči, IP pojasnjuje, da ta odločba ne nasprotuje omenjeni prosilkini navedbi, saj se ne nanaša na te dokumente.  

 

V zvezi s prosilkino navedbo, da je izvajalec ravnal zavajajoče do IP, IP pojasnjuje, da pri ogledu ni zaznal okoliščin, ki bi zbujale sum na tako ravnanje.

 

V zvezi s prosilkino navedbo, da naj izvajalec pojasni, kje naj v prejeti dokumentaciji najde določene ugotovitve (izjave, pojasnila) iz povzetka poročila, IP pojasnjuje: (1) da nekatere ugotovitve ISN predstavljajo novo ugotovljena dejstva oziroma mnenja o dejstvih (interpretacijo, sklepe), torej nove podatke, ki jih ni v zdravstveni dokumentaciji, in (2) da pojasnila oziroma odgovori na vprašanja niso del pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo po 41. členu ZPacP. Po tem členu ima pacient sicer pravico do ustnih pojasnil o vsebini zdravstvene dokumentacije, vendar pod določenimi pogoji in na podlagi posebne zahteve, ki jo mora vložiti pri izvajalcu in ne v pritožbenem postopku.

 

S to odločbo prosilki v nobenem primeru ni odtegnjena pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz 15. člena Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov ali ponovno uveljavljanje pravice iz 41. člena ZPacP ali katerega druge pravice, ki jo ureja ZPacP. Prosilka mora upoštevati, zlasti, če bo zahteva vložena prek pooblaščenca, da mora zahteva vsebovati določene elemente po 41. členu novega ZVOP-2, kamor spada tudi navedba pravne podlage, na katero opira svojo zahtevo. Prav tako prosilki ni onemogočeno uveljavljanje pravice do dostopa do informacij javnega značaja po določbah ZDIJZ. 

 

 

4. Sklepno

 

IP je predmetno odločbo izdal na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, ki določa, da organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.

 

Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (2. točka izreka).

 

Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba v upravnem sporu, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali kopiji ter plačati sodno takso.

 

 

Postopek vodil:

….

 

            Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

                informacijska pooblaščenka