Številka: 07105-8/2023/4
Datum: 7. 8. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi desetega odstavka 41. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS; v nadaljevanju ZPacP) ter na podlagi prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07– ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H in 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: …., z dne 1. 6. 2023 zoper odločbo izvajalca zdravstvene dejavnosti: ….psihiatrična bolnišnica…, z dne 25. 5. 2023, izdaja v zadevi seznanitve z zdravstveno dokumentacijo naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca, z dne 1. 6. 2023 zoper odločbo izvajalca, z dne 25. 5. 2023, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 6. 4. 2023 pri izvajalcu vložil zahtevo za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo v zvezi s hospitalizacijo njegovega sina …. od 17. 3. 2023 dalje. Zlasti so ga zanimale informacije o razlogih za sprejem na kliniko, pravni podlagi, diagnozi, načrtu zdravljenja ter izvidi, napotnica in upravna vstopna dokumentacija.
Izvajalec je dne 25. 5. 2023 zahtevo prosilca z odločbo (brez številke dokumenta) zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da je zahteva nedovoljena, ker je zahtevo vložila oseba, ki ne uveljavlja svoje pravice in ne more biti stranka postopka; prosilec torej ni aktivno legitimiran. Pacient ima z dopolnjenim 15. letom starosti pravico določiti, komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju smo, mora ali ne sme zdravnik ali druga oseba sporočiti, razen če zakon določa drugače. Nihče pri izvajalcu ne sme posredovati informacij o zdravstvenem stanju pacienta, če pacient, ki je dopolnil 15 let in voljo izrazil, tega ne želi. Tudi po 44. členu ZPacP ima pacient pravico določiti osebe, ki se lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev prepoveduje, pri čemer se ta pravica uresničuje od 15. leta dalje. V konkretnem primeru je pacient dopolnil 17 let, prosilec pa ni pacient in tudi ni njegov pooblaščenec ali druga oseba, ki bi bila upravičena do seznanitve. Izvajalec je še navedel, da se pacient pri njih ne zdravi, in da lahko prosilec resničnost in pravilnost izražene volje pacienta uveljavlja s pravnimi sredstvi po družinski in nepravdni zakonodaji.
Prosilec je dne 1. 6. 2023 pri IP vložil pritožbo zoper odločbo izvajalca. V pritožbi je navedel:
- da ima kot pacientov oče polno roditeljsko pravico;
- da je navedba izvajalca o tem, da »se oseba ne zdravi na kliniki« brezpredmetna, ker prosilec domneva, da je hospitalizacija že zaključena ali pa je bil napoten kam drugam. To pa ne zmanjšuje obveznosti izvajalca glede posredovanja zdravstvene dokumentacije;
- da je napačna navedba izvajalca o tem, da je dolžan varovati poklicno skrivnost, ker prosilec meni, da je to dolžnost nasproti tretjim osebam, ne pa nasproti staršem;
- da mora izvajalec, čeprav je dolžan vprašati pacienta o tem, komu dovoljuje razkritje informacij oziroma zdravstvene dokumentacije – upoštevati višje načelo koristi mladoletnega otroka. Izvajalec na voljo pacienta ni vezan in bi moral upoštevati, kaj je razumno v njegovo korist. Strokovnjaki psihiatrične stroke bi morali zaznati, da je s pacientovo izjavo (tudi zaradi vpliva matere) nekaj narobe;
- da bi moral izvajalec upoštevati tudi pravila družinskega prava in nosilcu roditeljske pravice omogočiti njeno izvrševanje tako, da se prosilca seznani s pomembnimi zdravstvenimi informacijami;
- da izjavo pacienta ne bi smela biti upoštevana le kot izraz njegove volje, pač pa bi bilo treba upoštevati objektivni interes;
- da bi bilo treba v skladu z Družinskim zakonikom upoštevati, da ta obema staršema nalaga enake pravice in obveznosti do skupnih otrok. Če starši ne živijo skupaj, morata starša o bistvenih razvojnih vprašanjih odločati sporazumno. Starševska skrb preneha z 18. letom. Izvajalec bi obema staršema moral omogočiti odločanje o razvojno pomembnih vprašanjih kot je hospitalizacija otroka.
IP je dne 2. 6. 2023 izvajalca pozval, da mu posreduje dokazilo o datumu rojstva pacienta …., dokazilo o pacientovi izjavi glede razkrivanja informacij in zdravstvene dokumentacije ali o njenem neobstoju, ter pojasnilo, ali je bilo pacientu ponujeno, da se o razkritju izjavi in pojasnilo o trenutni obravnavi pacienta. Na poziv se je izvajalec odzval dne 16. 6. 2023.
IP je na podlagi celotne prejete dokumentacije ocenil, da druga procesna dejanja v pritožbenem postopku niso potrebna.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet in meje odločanja v pritožbenem postopku
Izhajajoč iz vsebine zahteve, izvajalčevega obvestila, korespondence na prvi stopnji in pritožbe, IP ugotavlja, da sta v pritožbenem postopku sporni dve vprašanji:
1. ali se je pacient …….. o razkritju informacij in zdravstvene dokumentacije izjavil in s kakšno vsebino;
2. ali je pacient v trenutku vložitve zahteve dopolnil 15 let starosti ter ali je prosilec kot oče morebiti upravičen do seznanitve v vlogi pacientovega zakonitega ali postavljenega zastopnika ter pooblaščenca.
Kot relevantna materialnopravna pravna podlaga za odločanje je v konkretnem primeru 41. člen ZPacP, ki ureja pravico do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo, ta pravica pa se lahko uresničuje tudi po drugi osebi – zastopniku po zakonu, zastopniku po odločitvi pristojnega organa ali pooblaščencu.
Obravnavani člen v prvem odstavku določa, da »ima pacient ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev (...)«. V drugem odstavku je določeno, da »se pacientu oziroma njegovemu pooblaščencu ali drugi osebi, ki ima pravico do seznanitve, omogoči seznanitev pod pogojem, da je zagotovljena njihova identifikacija in izkazana pravna podlaga«.
IP je še po uradni dolžnosti preveril, ali je v konkretnem primeru morebiti na voljo kakšna druga pravna podlaga za seznanitev, na primer pacientova privolitev ali področna zakonska podlaga.
IP prosilca ni pozival za dopolnitev pritožbe (npr. za predložitev dokazil o privolitvi, pooblastilu itd.), ker se prosilec ni skliceval na druge pravne podlage, temveč izključno na roditeljsko pravico, ki naj bi prevladala nad voljo pacienta kot starejšega mladoletnika. Poleg tega iz razpoložljive dokumentacije (npr. odločba izvajalca, korespondenca med izvajalcem in prosilcem) ni razvidno, da bi lahko bila relevantna kakšna druga pravna podlaga ter s to povezana dokazila.
2. Presoja izpolnjevanja pogojev v konkretnem primeru
2.1. Splošno
Prosilec kot oče pacienta je do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo in tudi širše, z informacijami o njegovem zdravstvenem stanju upravičen le pod naslednjimi alternativnimi pogoji:
1. če je pacient z dopolnjenim 15. letom starosti podal veljavno privolitev;
2. če je pacient z dopolnjenim 15. letom starosti podal veljavno pooblastilo;
3. če se pacient z dopolnjenim 15. letom starosti, kljub ponujeni možnosti, da se o tem izjavi, ni določno izjavil o upravičencih;
4. če bi bil pacient privolitveno nesposoben in ne bi imel skrbnika ali zdravstvenega pooblaščenca, zaradi česar bi lahko prosilec po zakonu odločal o zdravstveni oskrbi in o drugih pravicah pacienta (npr. 35. do 38. člen ZPacP) – to velja le za čas tekoče zdravstvene obravnave;
5. če bi bil polnoletni pacient privolitveno nesposoben, prosilec pa bi bil pacientov zdravstveni pooblaščenec (32. člen ZPacP) – to velja le za čas tekoče zdravstvene obravnave;
6. če bi bila seznanitev nujna za izvrševanje roditeljske pravice, pacient pa seznanitve ne bi prepovedal;
7. če bi prosilec po odločbi pristojnega organa lahko izvrševal polna starševska upravičenja zaradi pacientovega zdravstvenega stanja;
8. izjemoma, če bi bilo razkritje nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb.
Zgornji pogoji izhajajo iz interpretacije določb:
- drugega in sedmega odstavka 41. člena ZPacP,
- četrtega, petega in osmega odstavka 44. člena ZPacP,
- drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 45. člena ZPacP,
- 15. točke 2. člena ZPacP,
- 32. člena ZPacP,
- 35. člena ZPacP,
- 37. in 38. člena ZPacP,
- (a) točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in
- (c) točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Glede na zgoraj navedeno je pravna argumentacija izvajalca, ki se v odločbi sklicuje na osmi odstavek 44. člena ZPacP in prvi ter četrti odstavek 45. člena ZPacP pravilna, čeprav delno pomanjkljiva.
2.2. Konkretna presoja
IP na podlagi vpogleda v nalepko pacienta (kjer so navedeni identifikacijski in statusni podatki) najprej ugotavlja, da je bil pacient rojen 17. 8. 2005, kar pomeni, da je bil na dan vložitve zahteve in na dan izdaje izpodbijane odločbe pacient že star 17 let.
Nadalje IP ugotavlja, da je pravilno izvajalčevo stališče o tem, da pacient z dopolnjenim 15. letom starosti samostojno odloča o razkritju njegovih informacij o zdravstvenem stanju in zdravstvene dokumentacije svojcem. To pomeni, da starši, proti volji starejšega mladoletnika, praviloma ne morejo neposredno od izvajalca pridobiti informacij o mladoletnikovem zdravstvenem stanju in kopije njegove zdravstvene dokumentacije.
IP na podlagi vpogleda v prejeti del zdravstvene dokumentacije še ugotavlja, da se je pacient dne 9. 5. 2023, na obrazcu »izjava o posredovanju informacij o vaših osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju«, izrecno opredelil do razkritja informacij in podatkov iz zdravstvene dokumentacije, in sicer je kot upravičenko navedel le svojo mater. S tem, ko pacient navede določenega upravičenca, avtomatično izloči vse ostale potencialne upravičence, kar praktično pomeni prepoved. Poleg tega iz pisne izjave predstojnika Centra za mentalno zdravje, z dne 7. 6. 2023 izhaja, da pacient za prosilca ni podal nobene privolitvene izjave.
IP na podlagi vpogleda v prejeto obširno korespondenco na prvi in drugi stopnji ter vpogleda v prejeti del zdravstvene dokumentacije tudi ugotavlja:
- da prosilec v postopku ni zatrjeval in tudi ni dokazal izpolnjevanja nobenega od alternativnih pogojev iz točke 2.1., in
- da tudi sicer ni izpolnjen nobeden od alternativnih pogojev iz točke 2.1.
To pomeni, da v konkretnem primeru:
- prosilec ni upravičenec do seznanitve zaradi pacientove pisne prepovedi ter določitve drugega upravičenca oziroma povedano drugače, prosilec ni upravičen do seznanitve, ker pacient ni izrecno privolil v razkritje informacij ali dokumentacije prosilcu;
- prosilec ni pacientov pooblaščenec,
- pacient ni v stanju privolitvene nesposobnosti, zaradi česar prosilec po zakonu ali odločitvi pristojnega organa ne more izvrševati pacientovih pravic,
- seznanitev ni nujno potrebna za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja pacienta ali prosilca.
Glede na zgoraj navedeno prosilec v konkretnem primeru tako po volji pacienta kot po materialnem pravu (v trenutku vložitve zahteve, v trenutku izdaje izpodbijane odločbe in v trenutku izjave predstojnika CMZ, z dne 7. 6. 2023) ni bil upravičen do seznanitve, zaradi česar je treba pritožbo zavrniti, kot o izhaja iz izreka te odločbe.
Ta odločba ni ovira, da prosilec pri izvajalcu vloži novo zahtevo, če bi se odločilne okoliščine ustrezno spremenile in bi prosilec izpolnjeval katerega od pogojev za seznanitev.
3. Opredelitev do drugih navedb prosilca
V zvezi s prosilčevim mnenjem, da je izvajalec dolžan varovati poklicno skrivnost le nasproti neupravičenim uporabnikom, in da je navedba izvajalca, da se pacient ne zdravi (več) pri njih brezpredmetna, IP pojasnjuje, da to drži. Žal pa to ne spremeni oziroma ne vpliva na stališče in ugotovitve IP v 2. poglavju te odločbe.
V zvezi s prosilčevim mnenjem, da bi moral izvajalec, kljub pacientovi prepovedi, upoštevati koristi otroka ter dati prednost roditeljski pravici, IP pojasnjuje, da predstavljena zakonodaja tega ne omogoča. Zakonodaja sicer dopušča možne izjeme (npr. drugi, tretji in deveti odstavek 45. člena ZPacP), vendar v konkretnem primeru očitno niso izpolnjeni pogoji za sklicevanje na te izjeme. V konkretnem primeru je starševska skrb po zakonu omejena, zaradi česar izvajalec ni imel pravne podlage in tudi niso bile podane posebne dejanske okoliščine, da bi lahko dal prednost starševski skrbi nad zakonsko priznano pravico otroka. Še manj utemeljeno bi bilo, da bi izvajalec povozil zakonsko priznano in formalno pravilno izraženo voljo otroka s sklicevanjem na otrokovo korist, ki je bila temelj za to, da se je izjavil o posredovanju informacij oziroma zdravstvene dokumentacije. Pacient je namreč o svoji, tj. lastni »otrokovi koristi« že pravno veljavno odločil sam in take volje ni moč razveljaviti s sklicevanjem na »bolj objektivno« otrokovo korist.
V zvezi s prosilčevim mnenjem, da bi moral izvajalec prosilcu omogočiti odločanje o razvojno pomembnih vprašanjih in da sta za vzgojo in varstvo otrok odgovorna oba starša, IP pojasnjuje, da velja enako kot v prejšnjem odstavku. Navedbe prosilca o pravicah in dolžnostih staršev v osnovi držijo, vendar te pravice in dolžnosti niso absolutne, saj lahko zakonodaja otroku še pred polnoletnostjo priznava določene sorazmerne pravice (npr. privolitveno sposobnost, delno poslovno sposobnost), ki za starše pomeni določeno omejitev. Zakonodaja organom ne daje generalnega pooblastila, da bi lahko kadarkoli dajali prednost starševski skrbi pred zakonsko priznanimi koristmi otroka. »Koristi oziroma interesi otroka« sicer je tak standard oziroma generalno pooblastilo za ukrepanje, vendar velja za otroka in ne za njegove starše.
V zvezi s prosilčevim mnenjem, da pacientova prepoved morda ni bila veljavna, IP pojasnjuje, da iz kopije izjave ne izhajajo nobeni znaki, da prepoved ne bi ustrezala formalnim zahtevam, glede morebitnih napak izjave volje pa IP prav tako nima nobenih informacij ter jih tudi ni pristojen presojati.
V zvezi s prosilčevim mnenjem o enakih pravicah in obveznostih staršev ter o sporazumnem odločanju o bistvenih razvojnih vprašanjih, IP pojasnjuje, da je otrokovo izjavljanje po 44. in 45. členu ZPacP neodvisno od pravic in obveznosti staršev ter od razporeditve odločanja, in torej nima zveze z načinom odločanja staršev. Poleg tega je treba upoštevati, da je imel pacient v konkretnem primeru pravico, da samostojno privoli v lastno zdravstveno oskrbo brez sodelovanja staršev (tudi tu namreč velja orientacijska starostna meja 15 let), zato je logično, da tudi v pacientovo privolitev/prepoved glede razkritja informacij in dokumentacije starši ali izvajalec ne morejo posegati brez izrecne zakonske podlage oziroma brez izjemnih zakonsko priznanih utemeljenih razlogov.
IP pritožbenih navedb iz 6., 10. in 11. točke ni štel kot relevantne, ker nimajo neposredne zveze z dejanskim stanjem, procesnimi vprašanji in materialnim pravom v konkretni zadevi oziroma povedano drugače, ker zaradi vsebine neposredno ne morejo vplivati na razrešitev procesne, dejanske in materialnopravne problematike v konkretni zadevi.
4. Sklepno
IP je prosilčevo pritožbo zavrnil (1. točka izreka) na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, ki določa, da organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.
Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (2. točka izreka). Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba v upravnem sporu, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali kopiji ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
……………
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
-
