Številka: 07106-6/2023/2
Datum: 9. 8. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi petega odstavka 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS; v nadaljevanju ZPacP) ter na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07– ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H in 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ….., z dne 21. 6. 2023 zoper odločitev izvajalca zdravstvene dejavnosti: ….., št. Zdr-395-150523-7, z dne 1. 6. 2023, izdaja v zadevi seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 21. 6. 2023 zoper odločitev izvajalca št. Zdr-395-150523-7, z dne 1. 6. 2023, se ugodi in se odločitev izvajalca odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje izvajalcu. Ta mora o prosilčevi zahtevi za seznanitev, z dne 15. 5. 2023 odločiti v skladu z določbami 42. člena ZPacP ter pri tem upoštevati usmeritve iz te odločbe (točka 3.2. obrazložitve), in sicer v 15 dneh od vročitve te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Prosilec sam nosi svoje stroške.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 15. 5. 2023 pri izvajalcu vložil zahtevo za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na pokojno pacientko ……, rojeno 7. 6. 1925 in umrlo 2. 9. 2021. Pravni interes je zatrjeval s tem, da gre za njegovo babico, ki je 7. 3. 2014 sestavila oporoko, po kateri je bil oporočni dedič za ¼ določene nepremičnine. Nadalje je pojasnil, da je pacientka v mesecu avgustu oziroma septembru, ko je bila hospitalizirana zaradi padca, sklenila darilno pogodbo s sinom za isto nepremičnino. Pojasnil je še, da je pokojna pacientka tisti čas verjetno prejemala močna zdravila, ki so pomembno vplivala na njeno dojemanje oziroma poslovno sposobnost, zaradi česar namerava izpodbijati darilno pogodbo.
Izvajalec je prosilca dvakrat pozval za dopolnitev, zlasti zaradi predložitve ustrezne listine o pravnem interesu, kar je prosilec tudi storil. Izvajalec je kasneje dne 1. 6. 2023 izdal odločitev št. Zdr-395-150523-7, s katero je zahtevo zavrnil. Najprej je pojasnil pravne podlage in pogoje za seznanitev po 42. členu ZPacP. V nadaljevanju je ugotovil, da kvalificiran pravni interes ni bil izkazan z ustrezno listino, saj prosilec ne spada med ožje svojce pacientke. Ocenil je, da predloženo pooblastilo odvetnici ni ustrezna listina, saj zgolj nakazuje namero po vložitvi tožbe, kar ne predstavlja osebne in na predpise oprte neposredne koristi prosilca. Kot primer ustrezne listine je izvajalec navedel dokazilo o vloženi tožbi ali drugem pravnem sredstvu pri pristojnem organu.
Prosilec je zoper odločitev izvajalca dne 9. 6. 2023 vložil pritožbo, ki jo je IP prejel odstopljeno dne 21. 6. 2023. V pritožbi je prosilec navedel, da bi se z zdravstveno dokumentacijo lahko preverilo, ali so podane okoliščine, zaradi katerih je šlo za napako volje pri pokojni pacientki in bi posledično uveljavljal ničnost darilne pogodbe pred sodiščem v pravdnem postopku. To po stališču prosilca pomeni, da želena dokumentacija bistveno vpliva na njegov položaj. Z oporoko je dokazana pričakovana korist, ta pa brez zaprošene dokumentacije ne more biti realizirana. Nadalje meni, da je izpolnil zahteve, ki jih je postavil izvajalec glede vrste ustrezne listine, ki jo mora predložiti, saj jo je sam navedel med primeri. Pojasnjuje še, da če bi bila tožba že vložena, dokumentacije ne bi potreboval, ker bi jo pridobilo sodišče. Vložitev tožbe »na slepo« ni smotrna in prava pot. Namen določb ZPacP je ravno v pridobitvi dokumentacije, ki šele prispeva vložitvi tožbe, ne zahteva pa, da je postopek že sprožen. Prosilec je dodatno še pojasnil, da v konkretnem primeru zapuščinskega postopka ni bilo, ker ni bilo premoženja, zaradi česar ni bil vabljen na obravnavo (poleg tega ni zakoniti dedič) in ni bil napoten na pravdo, torej tudi (še) ni mogel čemurkoli ugovarjati.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet in meje odločanja na drugi stopnji
Ker je v konkretnem primeru sporno le vprašanje, ali predloženo odvetniško pooblastilo ustreza zahtevi zakona po predložitvi ustrezne listine o pravnem interesu (in bi torej prosilec zaprošeno zdravstveno dokumentacijo, ki nedvomno obstaja, prejel), se IP ni spuščal v konkretno presojo, kateri posamezni dokumenti so predmet zahteve in jih mora izvajalec v obliki reprodukcije posredovati prosilcu. Zato je bila potrebno ponovno ugotavljanje dejanskega stanja ob navezovanju na pravni standard »primerne listine«. IP v pritožbenem postopku ni presojal izpolnjevanja vseh preostalih materialnopravnih pogojev in o pritožbi tudi ni meritorno odločil iz naslednjih razlogov:
- ker je bilo sporno le vprašanje ustrezno izkazanega pravnega interesa,
- ker IP nima na razpolago celotne zdravstvene dokumentacije in drugih informacij, ki so potrebne za meritorno odločitev (npr. morebiten obstoj prepovedi), to presojo pa bo lahko bolj učinkovito izvedel izvajalec, in
- ker izvajalec v izpodbijani odločitvi ni presojal vseh materialnopravnih pogojev in se ni opredelil do same zdravstvene dokumentacije (ni ugotavljal njenega obstoja, obsega, vrste, oblike in popisa).
Zato je bilo treba zadevo vrniti v ponovno odločanje na prvo stopnjo, dokončno odločiti pa le o bistvenem dejanskem vprašanju, tj. ali je bila predložena ustrezna listina.
2. Splošno o pravni podlagi in pogojih za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo
V konkretnem primeru je za presojo pravice do seznanitve relevanten 42. člen ZPacP, ki ureja pogoje za upravičenost različnih kategorij zunanjih uporabnikov do reprodukcije zdravstvene dokumentacije pacientov, ki so že umrli.
Ker prosilec ne spada me privilegirane upravičence (ožji svojci), sta v konkretnem primeru relevantna:
- zadnji stavek drugega odstavka 42. člena ZPacP, ki določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo tudi druge osebe (torej tisti upravičenci, ki niso našteti v prejšnjih stavkih), ki za to izkažejo pravni interes z ustrezno listino, pri čemer se jim omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje njihovega pravnega interesa;
- tretji odstavek 42. člena ZPacP, ki določa, da se zahteva za seznanitev oseb iz prejšnjega odstavka delno ali v celoti zavrne, če tako določa zakon, ali če je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič izrecno prepovedal.
Materialnopravni pogoji za uresničitev pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo so v konkretnem primeru naslednji:
1. Zahtevani dokumenti morajo predstavljati zdravstveno dokumentacijo v smislu 42. člena ZPacP in področne zakonodaje (pogoj podvrženosti pojmu zdravstvene dokumentacije);
2. Z zahtevanimi dokumenti mora razpolagati izvajalec zdravstvene dejavnosti v smislu pojmovnika iz 2. člena ZPacP (pogoj obstoja izvajalca zdravstvene dejavnosti, kot upravljavca dokumentacije);
3. Izvajalec mora z zahtevanimi dokumenti razpolagati oziroma zahtevano gradivo mora obstajati v zunaj zaznavni fizični ali elektronski obliki (pogoj materializirane oblike);
4. Zahtevani dokumenti se morajo nanašati na določenega pacienta, na katerega se nanaša zahteva (pogoj navezovanja zdravstvene dokumentacije na določenega pacienta);
5. Dejstvo, da je pacient že umrl (pogoj smrti);
6. Pogoj neobstoja prepovedi, ki bi jo podal pacient za časa življenja ali specialne prepovedi po zakonu;
7. Pogoj izkazanega kvalificiranega pravnega interesa z ustrezno listino (dokazilom);
8. Pogoj zakonitega namena seznanitve, ki je že vključen v pogoj iz prejšnje točke, kar pomeni, da je ta avtomatično izpolnjen, če je izpolnjen pogoj izkazanega pravnega interesa z ustrezno listino.
Ker prosilec spada med pogojne upravičence, mora za seznanitev izkazati kvalificirani pravni interes – to pomeni ne le s pisno obrazložitvijo (tj. z utemeljitvijo, v čem gre za njegovo osebno neposredno in na predpise oprto osebno korist), temveč tudi z dodatno listino, ki zatrjevani pravni interes dokazuje. Pravni interes je osebna (ne tuja ali javna) in na predpise oprta neposredna korist tistega, ki zaproša za dokumentacijo, pri čemer mora biti vsebina dokumentacije odločilna za realizacijo pravnega interesa. Pričakovana korist mora biti pravna, torej se mora izražati v sferi prosilčevih pravic in pravnih razmerij. Pravni interes je zlasti podan, če bi želena dokumentacija lahko objektivno vplivala na pravni položaj ali upravičene interese osebe, ki vloži zahtevo, na primer, da bi upravičenec dokumente uporabil v nekih formalnih postopkih za uveljavljanje določenih pravic ali za nasprotovanje zahtevkom (npr. v sodnem postopku, upravnem postopku, zavarovalniškem postopku, pritožbenem postopku po ZPacP). ZPacP ustrezne listine ne definira. Ustrezna listina je odvisna od vsebine konkretnega pravnega interesa, ki ga zatrjuje uporabnik. Informativni primeri ustreznih listin so lahko:
- pooblastilo odvetniku za zastopanje v sodnem ali drugem postopku reševanja sporov;
- uradno mnenje pristojne institucije ali mnenje odvetnika ali druge primerne organizacije o možnostih in pogojih za uveljavitev zatrjevanega pravnega interesa;
- dokazilo o aktivni udeležbi v pravno urejenem postopku;
- vložena tožba ali drugo pravno sredstvo v sodnem ali drugem postopku reševanja sporov, pri čemer gre lahko za aktivno ali pasivno legitimirano osebo;
- poziv sodišča ali drugega organa za predložitev dokazov;
- napotilo zapuščinskega sodišča na uveljavljanje pravice v pravdnem postopku;
- dokazilo o kazenskem pregonu;
- poziv zavarovalnice upravičencu iz zavarovanja za predložitev dokazov;
- vložena pritožba ali podobno sredstvo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali drugi pristojni ustanovi v skladu z ZPacP ali drugimi predpisi s področja zdravstva.
3. Presoja pravnega interesa v konkretnem primeru
3.1. Izkazanost kvalificiranega pravnega interesa
IP na podlagi vpogleda v kopijo pooblastila odvetniku, kopije oporoke in kopije darilne pogodbe ugotavlja:
- da gre za pravo pooblastilo odvetnici, ki je bilo s strani prosilca dano odvetnici, ta pa ga je sprejela;
- da je bilo pooblastilo dano dne 16. 5. 2023, torej v relevantnem času, pri čemer ni videti očitnih razlogov za dvom o njegovi pristnosti;
- da ne gre le za splošno pooblastilo, na podlagi katerega bi bilo možno nezanesljivo sklepanje o konkretni nameri, temveč celo za specialno pooblastilo, saj je odvetnica posebej oziroma izrecno pooblaščena za »vložitev tožbe in zastopanje v postopku ugotavljanja ničnosti darilne pogodbe, ki jo je sklenila …… dne 25. 8. 2021«;
- da pooblastilo nima omejitev oziroma določb, ki bi izključevale specialno pooblastitev (npr. ne izključuje zastopanja pred sodišči);
- da iz vsebine darilne pogodbe in oporoke res izhaja zatrjevana problematika spremembe zapustničine volje glede razpolaganja z nepremičnino, zaradi česar je nedvomno podana zveza med to problematiko in predmetnim pooblastilom.
Na podlagi zgornjih ugotovitev IP zaključuje, da specialno pooblastilo odvetnici jasno in nedvomno dokazuje resno, objektivno možno (izvedljivo) ter usmerjeno namero po vložitvi pravnega sredstva v pravno urejenem postopku pri pristojnem organu. Pooblastilo je dokument (listina) zasebnopravne narave, ki odraža sklenitev pogodbenega razmerja (mandatne pogodbe) med prosilcem in odvetnico. Dano pooblastilo zato zanesljivo kaže na določeno realno aktivnost prosilca v smeri realizacije njegovega pravnega interesa.
Prosilec je s predloženim pooblastilom in dodatno s predloženo pogodbo in oporoko očitno dokazal opredelilne elemente pravnega interesa:
- da gre za osebno (ne tujo ali javno) korist, saj kot pooblastitelj nastopa on, prav tako nastopa kot pričakovani oporočni dedič,
- da gre za neposredno korist, saj bi morebitna neveljavnost darilne pogodbe posledično omogočila dedovanje pod določenimi pogoji (prosilec je bil namreč že določen za oporočnega dediča),
- da je korist oprta na predpise, saj so napake volje in pogoji za (ne)veljavnost pravnih poslov urejeni v predpisih s področja obligacijskega prava, nadalje so napake volje in pogoji za dedovanje urejeni v predpisih s področja dedovanja ter končno, s tem povezani sodni postopki pa so urejeni v civilni procesni zakonodaji;
- da gre za relevantno korist ali interes, saj ima prosilec pričakovan ekonomski interes, ki je v dedovanju nepremičnine.
V konkretnem primeru je pooblastilo celo podprto z dodatnimi listinami - s kopijo darilne pogodbe in oporoke (ki same po sebi oziroma samostojno sicer nista ustrezni listini), zaradi česar predmetno pooblastilo še toliko bolj prepričljivo in realno odraža prosilčev pravni interes. Listini namreč ustvarjata prepričanje, da je v ozadju pooblastila dejanski pravni problem podprt z ekonomskim interesom, ki ga bo verjetno treba reševati s strokovno pomočjo pri pristojnem organu.
Zato je v konkretnem primeru glede na okoliščine primera (to pomeni zlasti ob upoštevanju vrste možnega pravno urejenega postopka, vrste možnega pravnega sredstva, vrste strokovne pomoči, vsebinske zveze med zapisi v zdravstveni dokumentaciji ter možno napako volje pri sklenitvi darilne pogodbe, dodatnih listin, ekonomske prikrajšanosti zaradi izničenega pričakovanja dediščine itd.) predloženo pooblastilo ustrezno, torej izpolnjuje standard »ustrezne listine«.
ZPacP v zvezi s predložitvijo ustrezne listine ne zahteva, da je nek formalni postopek že v teku (npr. da je tožba s strani uporabnika že vložena) in tudi ne zahteva, da se tak postopek kasneje obvezno začne. Treba je upoštevati, da je namen 42. člena ZPacP med drugim tudi v izvensodnem zbiranju dokaznega in informativnega gradiva. Prosilec bi si na podlagi pridobljene zdravstvene dokumentacije lahko ob strokovni pomoči ustvaril sliko o možnem pravnem zahtevku in o možnostih za uspeh. Ni pa obvezan, da tak pravi zahtevek tudi uveljavlja.
ZPacP tudi ne omogoča izvajanja pravne in dejanske presoje (torej z vidika vsebine in postopka) možnega uspeha prosilca v sodnem postopku. To pomeni, da izvajalec in IP ne moreta presojati, ali in kakšne možnosti za uspeh ima prosilec v sodnem postopku. Lahko zgolj preverita morebitno očitno neskladnost med zatrjevanimi nameni in pravnimi možnostmi. Take neskladnosti v konkretnem primeru ni, saj je teoretično možno – tako po dejanski kot po pravni plati – da bi prosilec na podlagi zapisov v zdravstveni dokumentaciji v pravdnem postopku dosegel neveljavnost darilne pogodbe zaradi napake volje in v nadaljevanju realizacijo prvotne oporoke, po kateri je deležen določene premoženjske naklonitve s strani pokojne pacientke.
Glede na navedeno je izvajalec napačno ugotovil dejansko stanje ob napačni interpretaciji materialnega prava. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
3.2. Usmeritve za ponovno odločanje o zahtevi na prvi stopnji
Glede na ugotovitve in zaključke iz prejšnje točke, mora izvajalec v ponovnem postopku:
- izhajati iz dejstva, da je prosilec ustrezno izkazal kvalificirani pravni interes, torej, da je predložil ustrezno listino,
- ugotoviti obstoj zahtevane zdravstvene dokumentacije ter jo identificirati in glede na to odobriti seznanitev ter obseg in način seznanitve,
- presoditi, ali so izpolnjeni vsi preostali materialnopravni pogoji, zlasti, ali je bila morebiti podana prepoved s strani pacientke, in
- presoditi, kateri deli zdravstvene dokumentacije so za realizacijo prosilčevega izkazanega pravnega interesa relevantni ter na tej podlagi omogočiti popolni ali delni dostop (relevantni so namreč zlasti tisti deli, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na presojo pacientkine razsodnosti v času sklenitve darilne pogodbe).
4. Sklepno
IP je prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, ki določata, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe.
Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (2. točka izreka). Prosilec sam nosi svoje stroke, ker se je postopek začel na njegovo zahtevo.
Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba v upravnem sporu, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali kopiji ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.
samostojni svetovalec IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
