Številka: 07100-28/2023/2
Datum: 25. 10. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) v zvezi s 77. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter na podlagi 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi posameznika: ….., z dne 27. 9. 2023, zoper odločbo upravljavca: Republika Slovenija, Upravna enota …, št. …. z dne 20. 9. 2023, v zadevi dostopa do osebnih podatkov izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi posameznika …. z dne 27. 9. 2023 se ugodi in se odločba upravljavca Republika Slovenija, Upravna enota …, št. … z dne 20. 9. 2023 izreče za nično.
2. Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je posameznik kot lastnik nepremičnine 18. 9. 2023 na upravljavca naslovil zahtevo glede seznanitve z osebnimi podatki uradne osebe, ki je izvedla prijave začasnih prebivališč 11 oseb na naslovu …...
Upravljavec je z izpodbijano odločbo št. ….. z dne 20. 9. 2023 to zahtevo posameznika zavrnil, ker posameznik želi informacije, ki niso zajete v eni od taksativno opredeljenih točk prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe. Pojasnil je, da posameznik v okviru pravice do dostopa ni upravičen do imena in priimka konkretne zaposlene uradne osebe upravljavca, saj se točka c) prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe nanaša izključno na zunanje uporabnike.
Zoper to odločbo je posameznik 27. 9. 2023 na zapisnik pri IP vložil pritožbo. Navedel je, da ima pravico izvedeti, na podlagi česa so bile opravljene prijave na nepremičnini v njegovi lasti, predvsem kdo jih je pripeljal na upravno enoto, zakaj so jih pripeljali in s kakšnim namenom. Poudaril je, da mora vedeti, kdo je to, ki se je prijavil, in da ne razume, zakaj se tako branijo. Vztrajal je pri zahtevi za podatke, kdo je prijavil in kdo je sprejel prijavo pri upravljavcu.
IP je ocenil, da dodatna procesna dejanja v tem pritožbenem postopku niso potrebna.
Pritožba je utemeljena.
V skladu z 280. členom ZUP se lahko odločba vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali pa na predlog stranke ali državnega tožilca ali državnega pravobranilca. Odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal, organ druge stopnje oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal. Na podlagi 249. člena ZUP organ druge stopnje izreče za nično odločbo, če ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe. V 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP je določeno, da se za nično med drugim izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Določba 128. člena ZUP pa predpisuje, da v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
Tudi iz 12. člena Splošne uredbe izhaja, da se pravice iz členov 15 do 22 uveljavljajo le na zahtevo posameznika. Sem sodi pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oziroma pravica dostopa po 15. členu Splošne uredbe, na katerega je organ prve stopnje oprl izpodbijano odločitev. Po prvem odstavku tega člena ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in taksativno naštete informacije o obdelavi osebnih podatkov, med drugim tudi uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki.
IP meni, da posameznikovo zahtevo za pridobitev informacije o tem, kdo pri upravljavcu je izvedel prijave začasnih prebivališč na naslovu hiše v njegovi lasti, torej o imenu konkretne uradne osebe, ni mogoče avtomatično šteti kot zahtevo po členu 15. Splošne uredbe. Posameznik je namreč zahteval podatke druge osebe in ne osebne podatke, ki bi se nanašali nanj. Takšna zahteva pa se praviloma ne obravnava kot zahteva po 15. členu Splošne uredbe, kot izhaja tudi iz smernic Evropskega odbora za varstvo osebnih podatkov št. 1/2022 (https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/guidelines/guidelines-012022-data-subject-rights-right-access_sl, glej predvsem 46. odstavek). Upravljavec bi moral najprej razjasniti, katero pravico posameznik uveljavlja, saj bi se posameznikova zahteva lahko obravnavala na podlagi 82. člena ZUP kot zahteva za vpogled v spis ali kot zahteva za dostop do informacij javnega značaja upoštevaje, da je posameznik zahteval podatke o drugi osebi. Namen pravice po 15. členu Splošne uredbe je namreč omogočiti posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, da se zaveda obdelave in preveri njeno zakonitost oziroma da uveljavlja druge pravice v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (tako 63. uvodna izjava Splošne uredbe in sodna praksa Sodišča EU), iz posameznikovih trditev pa ne izhaja, da bi z zahtevo zasledoval ta namen.
IP torej ugotavlja, da v obravnavanem primeru posameznik ni (niti posredno) podal zahteve za dostop do osebnih podatkov, ki bi se nanašali nanj. Posameznik v tem postopku ni niti pozneje izrecno ali molče privolil v to, da se njegova zahteva obravnava kot zahteva za dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, saj tudi iz pritožbe izhaja, da vztraja pri seznanitvi z osebnimi podatki drugih oseb, in sicer katera uradna oseba je odločala v konkretnem postopku prijave začasnih prebivališč. Glede na to IP ocenjuje, da organ prve stopnje ni imel zakonske podlage, da zahtevo posameznika obravnava po določbah Splošne uredbe. Zato zaključuje, da je organ prve stopnje v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe.
Sklepno
IP ugotavlja, da organ prve stopnje ni imel pravnega temelja za izdajo odločbe po Splošni uredbi, zato je na podlagi 249. člena ZUP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP in 280. členom ZUP izpodbijano odločbo po uradni dolžnosti izrekel za nično (1. točka izreka te odločbe). Šteje se, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana.
Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, ter plačati sodno takso.
Postopek vodila:
…..,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
Vročiti:
- …. (osebna vročitev po ZUP);
- …. (osebna vročitev po ZUP).
