Številka: 07100-7/2023/20
Datum: 31. 8. 2023
Informacijski pooblaščenec po nadzorni osebi (v nadaljevanju IP), na podlagi 77. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) in 30. do 34. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), o prijavi prijavitelja: …., z dne 5. 4. 2023 zoper obvestilo upravljavca: ….izvajalec zdravstvene dejavnosti…., z dne 22. 12. 2023, v zadevi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Ugotovi se, da je upravljavec …., glede zahteve prijavitelja …., za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, z dne 17. 2. 2023 kršil 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, in sicer glede osebnih podatkov, o katerih je odločeno v 2. točki izreka te odločbe.
2. Upravljavec mora v 10 dneh od vročitve te odločbe na način, ki ga je prijavitelj navedel v zahtevi, prijavitelju posredovati reprodukcijo naslednjih osebnih podatkov, ki se nanašajo na prijavitelja:
a) Podpisano sporočilo oziroma dopis več dipl. inženirjev ort. in prot. (po vsebini pobuda), z dne 9. 11. 2022 (ena natisnjena in ročno podpisana stran A4), pri čemer je prijavitelj upravičen le do kopije: (a) celotnega prvega stavka, ki se nahaja v prvi, drugi in tretji vrstici, (b) celotnega stavka v deveti, deseti in enajsti vrstici, (c) besedila od vključno besede »DA« do vključno besede »preteklosti« v sedemnajsti do dvajseti vrstici, brez osebnih imen in podpisov inženirjev in (d) datuma;
b) Barvna fotografija z območja prijaviteljevega delovnega mesta, ki prikazuje del regala in delovne pripomočke – prijavitelj je upravičen do reprodukcije celotne fotografije;
c) Elektronsko sporočilo z nazivom zadeve »FW: Poizvedba ….«, z dne 9. 11. 2022, ki je bilo s strani zaposlenega pri upravljavcu poslano zaposlenemu pri pooblaščeni odvetniški družbi v zvezi s pripravo izredne odpovedi delovnega razmerja, pri čemer je prijavitelj upravičen le do datuma in ure sporočila, naslova zadeve, naziva prilog (dve vrstici), celotnega drugega odstavka od vključno besede »Ključno« do vključno besede »….«;
d) Elektronsko sporočilo z nazivom zadeve »FW:«, z dne 2. 2. 2023, ki je bilo s strani zaposlenega pri upravljavcu poslano zaposlenemu pri pooblaščeni odvetniški družbi v zvezi s pripravo izredne odpovedi delovnega razmerja, pri čemer je prijavitelj upravičen le do datuma in ure sporočila, naslova zadeve, imena priponke in prve vrstice sporočila od vključno besede »Posredujem« do vključno besede »razkužila«.
3. Ugotovi se, da v preostalem delu prijaviteljeve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, z dne 17. 2. 2023, upravljavec ni kršil 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
4. Prijavitelj lahko pravico do pregledovanja upravne zadeve št. 07100-7/2023 pri IP izvršuje v celoti, glede dokumentov, ki so predmet zahteve in glede drugih dokumentov, ki jih je upravljavec kot prilogo dopisa, prejetega dne 10. 5. 2023 posredoval IP pa le v delu, do katerega je upravičen v skladu z 2. točko izreka te odločbe.
5. Posebni stroški organu v tem postopku niso nastali. Prijavitelj in upravljavec sama nosita svoje stroške, vključno z morebitnim zastopanjem.
Obrazložitev:
1. Postopek pri upravljavcu in IP
Prijavitelj je dne 17. 2. 2023 pri upravljavcu kot nekdanjem delodajalcu vložil zahtevo v treh točkah za naslednjih dokumentov v elektronski obliki skupaj z metapodatki (datum ura, zaporedna številka, ime naprave):
1. Poziv inženirjev protetike …., z dne 9. 11. 2022 vodstvu za odstranitev prijavitelja iz delovnega procesa v COP-u;
2. Slikovni posnetek odprtega kanistra z razkužilom, ki ga tehnik pri delu ne bi smel uporabljati, posnet na območju delovnega prostora prijavitelja, ki ga je opazil …. v času ob vročitvi vabila na zagovor s prepovedjo opravljanja dela dne 10. 11. 2022;
3. Elektronsko sporočilo, iz katerega sta razvidna datum in ura posredovanja informacij iz točke 1 in 2 odvetniški pisarni …..
Upravljavec je izdal odločitev (brez številke), da se zahtevani osebni podatki prijavitelju ne posredujejo, ker je zahteva pretirana. V obrazložitvi je navedel:
- da je prijavitelj sočasno vložil tudi zahtevo za informacije javnega značaja, s katero zahteva enake podatke;
- da je prijavitelj v delovnopravnem sporu z upravljavcem in so zahtevani podatki povezani s tem, pri čemer prijavitelj z različnimi instituti skuša obiti pravila delovnopravnega postopka in izven tega od upravljavca pridobiti podatke;
- da ima prijavitelj v delovnopravnem sporu možnost varovanja svojih pravic, upravljavec pa bo v tem postopku predložil dokumente, za katere bo sodišče štelo, da so merodajni;
- da ima upravljavec pravico in dolžnost zaščititi zasebnost zaposlenih, svojo udeležbo v delovnopravnem sporu in zasebnost komunikacije s pooblaščencem;
- da je zahtevanje podatkov izven sodnega postopka pretirano.
Prijavitelj je zoper zgornjo odločitev vložil prijavo pri IP dne 5. 4. 2023 (to je dan prejema odstopljene prijave; ne gre za pritožbo, saj se zaradi določb novega ZVOP-2, obravnava kot prijava prijavitelja s posebnim položajem). V prijavi je navedel:
- da noben materialnopravni predpis ne določa, da se zaradi delovnopravnega spora ukine pravica posameznika do dostopa, zaradi česar so navedbe pravna abota in absurd, 12. člen Splošne uredbe pa priročen izmislek;
- da prosilec z zahtevo po določbah ZDIJZ bil zavrnjen, zaradi česar ne ne gre za podvajanje zahteve;
- da je upravljavec določene dokumente že predložil sodišču, pri čemer so določeni dokumenti ponarejeni, kar je razlog, da prosilec zahteva originalne dokumente;
- da je zaradi odsotnosti …. fotografija ni mogla nastati tako, kot je navedel upravljavec odgovoru na tožbo sodišču;
- da gre za prikrivanje oziroma naklepno onemogočanje dostopa do dokumentov, ki dokazujejo, da so posamezni zaposleni storili kaznivo dejanje ponarejanja listin;
- da so zahtevani osebni podatki brez dvoma osebni podatki v smislu definicije, in da z njimi upravlja upravljavec v smislu definicije upravljavca;
- da ne gre za dokumente iz zasebne pošte zaposlenih;
- da zakon ne dovoljuje ugotavljanja namena posameznikove zahteve, pri čemer upravljavec postavlja tezo o prijaviteljevemu namenu;
- da je modus operandi upravljavca pri vseh zahtevah enak, torej z očitki, da gre za šikanozne in nedovoljene, pri čemer je IP te očitke že zavrnil;
- da upravljavec sam zlorablja institut dostopa do informacij javnega značaja z neupoštevanjem in zanikanjem odločitev IP zato, da bi se izognil razkritju zanj kompromitirajočih in inkriminirajočih informacij.
Dne 11. 4. 2023 je IP razpisal ogled in camera z ustno obravnavo ter 13. 4. 2023 izdal sklep o izločitvi prijavitelja ali pooblaščenca pri ogledu.
Prijavitelj je dne 7. 4. 2023 IP poslal še dodatna stališča. Pojasnil je, da so zahtevni osebni podatki po definiciji njegovi osebni podatki, ker se nanašajo nanj, poleg tega jih ima upravljavec, ki jih obdeluje. Podatki so nastali med in v zvezi z izvajanjem del in nalog v okviru službe pri upravljavcu, zato ne gre za zasebno pošto oseb, ki so podatke ustvarili. IP ima v skladu z ZVOP-2 možnost zaslišati pristojne osebe pri upravljavcu ter pregledati opremo in sredstva ter dokumentacijo. Zahtevane osebne podatke se da izločiti ter natisniti.
IP je dne 18. 4. 2023 izvedel ogled z ustno obravnavo v prostorih upravljavca, o čemer je bil izdelan zapisnik. Tega je IP prejel podpisanega 19. 6. 2023. Iz zapisnika izhaja, da nobena od oseb, na katere se nanaša zahteva, ne želi razkriti izjav, ki so bile podane prek e-pošte ali pa, da izjav sploh niso podale. Tudi upravljavec je zavrnil možnost vpogleda v predal e-pošte. Iz zapisnika izhaja, da določene izjave so bile podane oziroma, da obstajajo, enako velja za fotografijo.
IP je dne 22. 5. 2023 kopijo zapisnika posredoval prijavitelju v opredelitev. Ta se je dne 24. 5. 2023 odpovedal opredelitvi do zapisnika.
IP je dne 24. 4. 2023 upravljavca pozval, da mu posreduje izpis ali drugo reprodukcijo vseh in celotnih dokumentov, ki jih je prijavitelj zahteval z zahtevo, z dne 17. 2. 2023. IP je istega dne pozval upravljavca, da mu posreduje še pisno izjavo ge. …., ki pri ogledu ni bila prisotna.
Upravljavec je dne 10. 5. 2023 IP posredoval reprodukcije zahtevanih dokumentov. Ti dokumenti prijavitelju v času nadzornega postopka niso dosegljivi, po zaključku pa odvisno od vsebine odločitve. Upravljavec je dodatno pojasnil, da je upravljavec posamezniku, ki uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki dolžan zagotoviti dostop do osebnih podatkov na pa do listin, ki so po vsebini mnenja drugih posameznikov. Gre primarno za osebne podatke teh oseb, ker je glede na vsebino, namen in učinek stališče povezano z osebo, ki je mnenje podala. Pravica posameznika ni absolutna, pač pa omejena s pravicami drugih. Zahtevani podatki sploh niso osebni podatki prijavitelja, temveč predstavljajo komunikacijo (komunikacijsko zasebnost). Tudi po četrtem odstavku 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pravica do pridobitve kopije ne sme negativno vplivati na pravice in svoboščine drugih. V konkretnem primeru bi razkritje zapisov negativno vplivalo na pravice in svoboščine teh oseb, zlasti na njihovo pravico do varstva osebnih podatkov. Ker je prijavitelju prenehalo delovno razmerje in so iz listin razvidne tudi nepravilnosti oziroma sumi na kršitev pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, je treba posameznikom, ki so te listine ustvarili nuditi smiselno najmanj enako zaščito, kot jo za prijavitelje nepravilnosti na delovnem mestu določa Zakon o zaščiti prijaviteljev.
IP je dne 4. 8. 2023, v skladu z drugim odstavkom 32. člena in drugim odstavkom 33. člena ZVOP-2, strankama poslal zapis bistvenih ugotovitev in poziv za izjavo pred odločitvijo IP o prijavi. IP je dne 17. 8. 2023 prejel odgovor upravljavca. IP odgovora prijavitelja ni prejel.
2. Splošno o pravici posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je kot temeljna človekova pravica, konkretizirana v prvem odstavku 15. člena Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter določene konkretne informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Poleg izhodiščne predpostavke, to je obstoja zahtevanih osebnih podatkov, so materialnopravni pogoji za uresničitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne uredbe naslednji:
- zahtevani podatki morajo ustrezati definiciji osebnih podatkov (pogoj podvrženosti pojmu osebnega podatka);
- zahtevani osebni podatki se morajo nanašati na prosilca (pogoj navezovanja osebnih podatkov na prosilca);
- zahtevani osebni podatki oziroma zahtevano dokumentarno gradivo kot nosilec osebnih podatkov mora obstajati v zunaj zaznavni fizični ali elektronski obliki (pogoj materializirane oblike);
- zahtevani osebni podatki se morajo nahajati v posameznikovi zbirki osebnih podatkov v smislu definicije zbirke oziroma morajo biti osebni podatki vodeni na način, da ustvarjajo zbirko osebnih podatkov (pogoj obstoja zbirke osebnih podatkov; IP namreč ni pristojen za odločanje o seznanitvi z lastnimi osebnimi podatki, ki se nahajajo izven zbirke osebnih podatkov, temveč ima glede teh posameznik pravico do sodne presoje);
- z zahtevanimi osebnimi podatki mora razpolagati upravljavec (pogoj obstoja upravljavca osebnih podatkov);
- glede zahtevanih osebnih podatkov ne smejo obstajati posebne zakonske omejitve (v smislu omejitev, ki jih predvideva četrti odstavek 15. člena in 23. člen Splošne uredbe) ali nadzakonskih omejitev dostopa do lastnih osebnih podatkov.
3. O postopku
Prvi odstavek 30. člena ZVOP-2 določa, da lahko posameznik, ki meni, da obdelava njegovih osebnih podatkov s strani upravljavca ali obdelovalca krši določbe Splošne uredbe, tega zakona ali drugih zakonov, ki urejajo obdelavo ali varstvo osebnih podatkov, ali krši določbe s temi zakoni povezanih podzakonskih predpisov ali splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil (prijavitelj s posebnim položajem), pri nadzornem organu vloži zahtevo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, s katero zahteva nadzor zakonitosti obdelave svojih osebnih podatkov (prijava), lahko pa v njej predlaga tudi potrebno ukrepanje v skladu s prejšnjim členom v primeru ugotovljenih kršitev, tako da se doseže vzpostavitev zakonitega stanja. Drugi odstavek istega člena ZVOP-2 določa, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
Prijava prijavitelja se obravnava kot zahteva za nadzor zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Nadzor namreč zajema presojo skladnosti s celotno Splošno uredbo v smislu prvega odstavka 77. člena Splošne uredbe, ki določa, da ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da vloži pritožbo pri nadzornem organu, če meni, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z njim krši to uredbo. Možna kršitev Splošne uredbe je tudi kršitev pravice do dostopa do lastnih osebnih podatkov kot jo opredeljuje prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe.
IP kot nadzorni organ po izvedenem postopku nadzora skladno s prvim odstavkom 34. člena izda odločbo. Pred izdajo odločbe mora IP skladno z drugim odstavkom 32. člena ZVOP-1 prijavitelju vročiti zapis ugotovitev, bistvenih za odločitev v tem postopku, ter ga pozvati, naj se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od dveh delovnih dni, pisno ali ustno o njih izjavi, o čemer se nadzorni organ opredeli v odločbi. Poleg tega mora IP zapis ugotovitev poslati tudi upravljavcu.
4. Predmet in meje nadzornega postopka
IP ugotavlja, da je v predmetnem nadzornem postopku sporno, (1) ali upravljavec zahtevane dokumente sploh ima in ali je možno te dokumente poiskati v zbirki dokumentarnega gradiva pri upravljavcu, (2) kateri dokumenti so to (identifikacija), ter (3) ali so za seznanitev z njimi oziroma s posameznimi zapisi izpolnjeni materialnopravni pogoji po 15. členu Splošne uredbe.
V nadzornem postopku se je izkazalo, da upravljavec ima določene dokumente, ki ustrezajo prijaviteljevi zahtevi, ker so bili pridobljeni oziroma uporabljeni v okviru odločanja o izredni odpovedi delovnega razmerja. Na podlagi nadzornih in preiskovalnih pooblastil iz 34.a člena ZUP, (a) in (e) točke prvega odstavka 58. člena Splošne uredbe ter 1. in 2. točke prvega odstavka 28. člena ZVOP-2 je IP od upravljavca pridobil reprodukcijo naslednjih dokumentov, ki jih je IP – ob upoštevanju vsebine prosilčevih zahtevkov – prepoznal kot zahtevane dokumente, ki so predmet tega nadzornega postopka:
1. Podpisano sporočilo oziroma dopis več dipl. inženirjev ort. in prot. (po vsebini pobuda), z dne 9. 11. 2022 (ena natisnjena in ročno podpisana stran A4);
2. Barvna fotografija z območja prijaviteljevega delovnega mesta, ki prikazuje del regala in delovne pripomočke;
3. Elektronsko sporočilo z nazivom zadeve »FW: Poizvedba ….«, z dne 9. 11. 2022, ki je bilo s strani zaposlenega pri upravljavcu poslano zaposlenemu pri pooblaščeni odvetniški družbi v zvezi s pripravo izredne odpovedi delovnega razmerja;
4. Elektronsko sporočilo z nazivom zadeve »FW:«, z dne 2. 2. 2023, ki je bilo s strani zaposlenega pri upravljavcu poslano zaposlenemu pri pooblaščeni odvetniški družbi v zvezi s pripravo izredne odpovedi delovnega razmerja.
Preostali dokumenti, ki jih je upravljavec posredoval IP niso predmet tega nadzornega postopka, ker nekateri od dokumentov ne ustrezajo kriterijem iz prijaviteljeve zahteve, zlasti ne po času nastanka ali posredovanja ter po vsebini. So pa nekateri od teh dokumentov predmet prijaviteljeve prve zahteve, ki se rešuje v okviru drugega pritožbenega postopka pod št. 07100-1/2023.
5. Presoja utemeljenosti prijave v konkretnem primeru
5.1. Glede 1. in 2. točke izreka odločbe
IP je v nadzornem postopku zaključil, da je upravljavec glede prijaviteljeve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, z dne 17. 2. 2023 kršil 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov (1. točka izreka te odločbe), ker prijavitelju neupravičeno ni posredoval osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj in so našteti v 2. točki izreka te odločbe – to so posamezni deli sporočila oziroma dopisa, fotografija in posamezni deli dveh elektronskih sporočil.
Glede odobrenih osebnih podatkov iz 2. točke izreka te odločbe je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi materialnopravni pogoji za seznanitev:
1. ker s temi podatki oziroma z dokumenti, na katerih se podatki nahajajo razpolaga …. kot upravljavec v smislu definicije iz (7) točke 4. člena Splošne uredbe, saj: (1) ima pravno in dejansko (fizično) oblast nad temi podatki, (2) je sam določil namen in sredstva obdelave teh podatkov in (3) je podatke ustvaril, pridobil in uporabil ter jih še uporablja v okviru urejanja delovnopravnih razmerij v vlogi delodajalca, pri čemer je podlaga za vodenje osebnih podatkov zlasti v 48. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) v zvezi z (b) točko prvega odstavka 6. člena in (b) točko drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe;
2. ker se ti osebni podatki nahajajo v materializirani obliki, kar pomeni v posameznih dostopnih in uporabljivih dokumentih v elektronski ali papirni obliki. Dokumenta iz 2. c) in 2. d) točke izreka (elektronski sporočili) se nahajata najmanj v elektronski obliki v e-poštnih predalih pošiljateljev in prejemnikov. Dokument iz 2. b) točke izreka (fotografija) se izvorno nahaja najmanj v elektronski oziroma digitalni obliki kot datoteka. Dokument iz 2. a) točke izreka (dopis) se primarno nahaja v papirni obliki. Vsi dokumenti se lahko nahajajo tudi v obliki reproduciranih in pretvorjenih dokumentov (iz elektronske v papirno ali iz papirne v elektronsko obliko) za potrebe uporabe v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja v vlogi dokazil;
3. ker so ti osebni podatki oziroma nosilni dokumenti del zbirke osebnih podatkov, saj upravljavec vodi sistematično urejen zbir dokumentov v zvezi z izredno odpovedjo delovnega razmerja, ki se nanaša na prijavitelja. Predmetni osebni podatki se torej nahajajo v funkcionalno zaključeni celoti dokumentov oziroma v »mapi«, kar pomeni, da se vsebinsko povezani dokumenti vodijo z isto funkcijo (namenom) v sklopu, ki je fizično ali funkcionalno ločen od drugih dokumentov ali zbirk. Pri tem je nepomembno, ali se »mapa« vodi v papirni ali/in v elektronski obliki (npr. kot datotečne mape na elektronskem nosilcu podatkov) in kako se zbirka imenuje. Upravljavec sicer zatrjuje, da dokumenti niso evidentirani in da se ne vodijo v posebnem dokumentarnem sistemu, vendar ta okoliščina ni bistvena, saj je evidentiranje le ena od (učinkovitih) metod za doseganje urejenosti dokumentarnega gradiva. Važno je, da gre v konkretnem primeru za strukturo niza podatkov, zaradi česar je posamezne dokumente ter prijaviteljeve osebne podatke možno enostavno poiskati in izločiti že po osnovnih iskalnih kriterijih (npr. prijaviteljevo osebno ime). Poleg te zbirke osebnih podatkov se predmetna elektronska sporočila nahajajo tudi v elektronskem poštnem predalu upravljavčeve e-pošte z domeno …., ki je prav tako zbirka osebnih podatkov iz smiselno enakih razlogov kot so opisani zgoraj;
4. ker so ti osebni podatki očitno v zvezi s prijaviteljem, ki je ne le posredno določljiv, pač pa tudi neposredno določen, in sicer s pomočjo osebnega imena, naziva oziroma delovnega mesta, naziva delodajalca, dejstva obstoja nekdanjega delovnega razmerja, dela v določeni organizacijski enoti, identitete nadrejenih oseb, vrste dela in vsebine delovnopravnega spora;
5. ker se ti osebni podatki nanašajo na prijavitelja, saj govorijo o prijaviteljevi identiteti, prijaviteljevih lastnostih (npr. način komunikacije, način opravljanja dela, odnos do dela in delovnih sredstev, izkušnje in znanja, osebnostne lastnosti), njegovih ravnanjih (npr. vsebina in vrsta komunikacije, opravljeno delo, vlaganje raznih pisanj, opustitve dolžnosti), njegovih stanjih (npr. psihično stanje), njegovih razmerjih (npr. delovno razmerje in njegova vsebina, razmerja s sodelavci in nadrejenimi), njegovem statusu (npr. izobrazba, naziv delovnega mesta, vrsta dela) ter neposrednih vzrokih in posledicah vseh naštetih elementov (npr. vzdušje v kolektivu in odnosi med sodelavci). Ti podatki so v objektivni in neposredni zvezi s prijaviteljem. To pomeni, da so ti osebni podatki objektivno gledano v tako tesni zvezi s prijaviteljem, da je moč govoriti o podatkih, ki se »nanašajo na posameznika«, za razliko od preostalih podatkov na dokumentih, do katerih prijavitelj ni upravičen, ker so z njim v preveč oddaljeni ali posredni zvezi;
6. ker so podatki o tem, kaj so določeni zaposleni povedali o prijavitelju, tudi njegovi osebni podatki. Ti se namreč nanašajo nanj, saj nudijo informacije o prijaviteljevih osebnih elementih kot so bili predstavljeni že v prejšnji točki. Za osebne podatke posameznika gre tudi takrat, ko jih neka oseba ustvari in potem sporoči ali posreduje drugim osebam in so ti podatki v končni fazi namenjeni v neko zbirko podatkov. Pri tem ni važno, ali podatki izvirajo iz zbirke podatkov, ali so podatki resnični ali ne in, ali so strogo subjektivne (osebno mnenje avtorja) ali povsem objektivne narave (goli opis dejstev). Osebni podatek je v skladu z definicijo iz (1) točke 4. člena Splošne uredbe katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Za razliko od teh podatkov, pa ne gre za prijaviteljeve osebne podatke v delu, ko avtorji obravnavanih dokumentov govorijo zgolj o svoji identiteti in svojem ravnanju, statusu in stanju, svojih lastnostih, razmerjih in podobnem, ter ko govorijo o tretjih osebah ali celo o povsem splošnih in nevtralnih dejstvih, ki se ne navezujejo na nikogar, pa čeprav so ti podatki v posredni zvezi s prijaviteljem;
7. ker dejstvo, da so predmetne izjave hkrati tudi osebni podatki tistih, ki so podali izjavo, samo po sebi nikakor ne pomeni, da prijavitelj do njih ni upravičen. Pravica do varstva osebnih podatkov avtorjev izjav ni nič močnejša, pač pa enako močna pravica v razmerju do prijaviteljeve pravice do seznanitve. Pravica do seznanitve je del iste pravice do varstva osebnih podatkov kot jo imajo avtorji, tako po Ustavi RS kot po Splošni uredbi. Gre za pojav osebnih podatkov z dvojno naravo, ki se hkrati nanašajo na dve osebi, pri čemer sta obe upravičeni do seznanitve z njimi v celoti. V primeru takih podatkov je za obe osebi izpolnjen materialnopravni pogoj navezovanja podatkov na določenega ali določljivega posameznika (npr. za primerjavo, podatek o času poroda je hkrati osebni podatek matere in otroka). Če bi bila zaradi sklicevanja na varstvo osebnih podatkov drugih oseb, zavrnjena pravica do seznanitve prijavitelju, bi to pomenilo protipravno onemogočanje seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Zgolj v primeru, če bi izjemoma bile podane posebne okoliščine, zaradi katerih bi varstvo osebnih podatkov avtorjev izjav prevladalo nad pravico posameznika do seznanitve, bi bilo možno na podlagi tehtanja pravic, deloma zavrniti pravico posameznika (npr. posebej občutljivi zdravstveni podatki, podatki v zvezi z nasiljem v družini, podatki o zlorabah in kaznivih dejanjih). V konkretnem primeru IP ni ugotovil nikakršnih razlogov za to, da bi bilo potrebno ali sploh možno tehtanje pravic. Upravljavec se je zgolj na splošno skliceval na varstvo zasebnosti zaposlenih, kar je že bilo pojasnjeno, da samo po sebi ne prevlada nad enako močno pravico do seznanitve. Določba četrtega odstavka 15. člena Splošne uredbe o tem, da pravica do pridobitve kopije ne vpliva negativno na pravice in svoboščine drugih, je v skladu z uvodnim recitalom 63 mišljena zlasti kot varovalka na področju varstva pravic intelektualne lastnine (avtorske in sorodnih pravic ter pravic industrijske lastnine) in varstva poslovne skrivnosti. Zato ta izjema v konkretnem primeru že iz tega razloga ne pride v poštev. Poleg tega mora po Splošni uredbi iti za negativen (torej poseben) vpliv, ne pa za kakršenkoli vpliv na pravice drugih kot je seznanitev z »običajnimi« osebnimi podatki s strani upravičene osebe;
8. ker je IP ugotovil, da odobrena elektronska sporočila in odobreni dopis niso zasebna pisanja ali zasebna komunikacija, temveč službena komunikacija iz naslednjih razlogov: (1) komunikacija se ni odvijala v okviru zasebnega odnosa med dvema osebama, pač pa je vsebina elektronskih sporočil bila namenjena pristojni osebi pri pooblaščeni odvetniški pisarni za izvedbo postopka izredne odpovedi delovnega razmerja v skladu z mandatno pogodbo, vsebina dopisa pa je bila namenjena pristojnim osebam pri upravljavcu kot opozorilo o težavah v organizacijski enoti s pozivom za razrešitev problematike odnosov v delovnem kolektivu, (2) obe elektronski sporočili sta bili poslani iz službenega naslova pošiljatelja na služben naslov prejemnika, dopis pa vodstvu upravljavca (3) vsebina dokumentov se tiče izključno službenih zadev v zvezi s prijaviteljem – gre namreč za dokazila, opozorila, prošnje, pozive in pojasnila o ali v zvezi s prijaviteljem in njegovim delovnim razmerjem ter njegovim razmerjem do zaposlenih in dela, (4) dokumenti ne vsebujejo neformalnih sporočil ali sporočil osebne narave izven službene tematike;
9. ker Splošna uredba, ZVOP-2 ali delovnopravna zakonodaja ter druga področna zakonodaja (na primer s področja osnovne dejavnosti upravljavca) za konkretni primer ne določa nobenih omejitev pravice do seznanitve.
Pri vseh odobrenih dokumentih, razen pri fotografiji, ki tega podatka nima, je prijavitelj upravičen tudi do točnih časov (datum in ura) poslanih sporočil oziroma ustvarjenega dopisa, ker gre za nujne sestavne dele teh dokumentov, saj kažejo na časovni kontekst nastanka podatkov, tvorijo formalni okvir dokumentov ter služijo identifikaciji dokumentov in jih je zato treba šteti tudi za prijaviteljeve osebne podatke, če nastopajo skupaj s preostalimi odobrenimi osebnimi podatki.
Posebej glede fotografije iz točke 2. b) izreka:
Čeprav fotografija ne vsebuje neposrednih identifikatorjev prijavitelja (na primer prijaviteljevo osebno ime), se očitno nanaša nanj, ker je tako navedeno v elektronskem sporočilu pod št. 3. d) izreka, ker je tako navedeno v prijaviteljevi zahtevi in ker je tako navedeno v preostalih dokumentih, ki niso predmet te nadzorne zadeve, temveč so predmet nadzorne zadeve št. 07100-1/2023. Da bi šlo za prijaviteljeve osebne podatke ni nujno, da je prijavitelj določen (neposredno identificiran) le na podlagi gole fotografije, pač pa mora biti vsaj določljiv. Določljivost pa se ne presoja le na podlagi izolirane fotografije, pač pa na podlagi zadeve (»spisa«) kot celote in katere sestavni del je fotografija. Na podlagi že omenjenih prijaviteljevih identifikacijskih podatkov ter kombinacije z drugimi informacijami v zadevi, je prosilec zato enostavno in zanesljivo določljiv (posredno določen). Fotografija prikazuje stanje na delovnem mestu prijavitelja oziroma posledice njegovega ravnanja pri delu. Ta fotografija je bila, skupaj s pisnim opisom prijaviteljevega ravnanja, uporabljena kot dokazilo v delovnopravnem postopku zoper prijavitelja. Ne gre torej za slučajno fotografijo neznanih predmetov na neznanem kraju, ki bi bila narejena ob neznanem času in za neznan namen, temveč gre za namensko fotografijo, narejeno na znani lokaciji ob znanem času s strani prijaviteljevega nadrejenega kot dokaz za določeno ravnanje prijavitelja. Nadalje je treba izhajati iz dejstva, da je bla fotografija uvrščena v dokumentarno gradivo v zvezi z izredno odpovedjo delovnega razmerja (tj. v mapo ne glede na to, ali se vodi v papirni in/ali v informatizirani obliki). To gradivo je zbir več vsebinsko in funkcionalno povezanih dokumentov, ki se nanašajo na izredno odpoved delovnega razmerja. Osebni podatki posameznika izražajo zlasti posameznikove lastnosti, razmerja, stanja in ravnanja. Predmetna fotografija z osrednjim elementom (kanistrom za razkužilo) v kontekstu, torej v povezavi z drugimi podatki v zadevi, objektivno in jasno sporoča prav to – kateri in kakšen predmet je prijavitelj uporabljal ter kako je z njim ravnal pri delu v organizacijski enoti. Enako velja za ostale predmete na fotografiji.
Posebej glede presoje pretirane zahteve:
Upravljavec ni uspel utemeljiti zatrjevanja, da gre za »pretirano zahtevo« prijavitelja, saj je v izpodbijani odločitvi zgolj navedel ta pravni standard iz petega odstavka 12. člena Splošne uredbe brez konkretizacije razlogov, ki bi prepričljivo kazali na prekomerno izkoriščanje pravice do seznanitve. Tudi IP v konkretnem primeru ni zaznal nobenih okoliščin, ki bi kakorkoli nakazovale na to, da gre za pretirano zahtevo, v smislu petega odstavka 12. člena Splošne uredbe. Prijavitelj je v zahtevni namreč postavil le tri zahtevke, ki dejansko pomenijo štiri dokumente majhnega obsega. Te dokumente je bilo moč enostavno najti, jih izločiti ter reproducirati. Prijavitelj je to zahtevo, s sklicevanjem na 15. člen Splošne uredbe, vložil le enkrat. Če je enako ali podobno zahtevo vložil še na podlagi ZDIJZ, je to njegova povsem legitimna pravica, ki jo ima že po Ustavi RS. Vsak upravičenec lahko enake podatke ali dokumente pri istem upravljavcu zahteva ločeno oziroma samostojno in neodvisno na vseh možnih pravnih podlagah, če so seveda za to izpolnjeni predpisani pogoji – na primer po 15. členu Splošne uredbe, po ZDIJZ, po 82. členu ZUP (pravica do pregledovanja upravne zadeve) in po drugih procesnih zakonih. Vse te pravice so po vsebini, učinkih, pogojih in postopku samostojne in neodvisne. Poleg tega iz besedila zahteve, dopolnitev in pojasnil ter iz drugih prijaviteljevih zahtev ne izhaja, da bi prijavitelj kakorkoli zlorabljal pravico, na primer jo uveljavljal s šikanoznimi in škodoželjnimi nameni. Če bo prijavitelj imel v sodnem postopku pravico do seznanitve po procesni zakonodaji, to nikakor ne pomeni, da ne more istih podatkov pridobiti v predsodni fazi ali izven sodnega postopka. Eden od več namenov pravice do seznanitve je ravno pridobivanje dokaznega in informativnega gradiva, ki ga posameznik potrebuje za uveljavljanje pravic v nekem drugem uradnem postopku. Ustavna in uredbena pravica do seznanitve je torej namenjena tudi realizaciji ustavne pravice do enakega varstva pravic, kar vključuje pravico do informiranosti, pravico do kontradiktornosti v ožjem smislu ter t.i. pravico do enakosti orožij ipd.
K upravljavčevim očitkom o nelegitimnem namenu je treba še dodati, da Splošna uredba, ZVOP-2 ali katerikoli drug predpis ne določajo, da mora posameznik za uresničitev pravice do seznanitve pojasnjevati ali dokazovati namen seznanitve. Predpisi tudi ne dopuščajo, da bi upravljavec ugotavljal posameznikov namen seznanitve, ali da bi uresničitev pravice pogojeval z določenim namenom seznanitve.
Posebej glede odvetniške tajnosti:
IP ugotavlja, da elektronski sporočili iz 2. c) in 2. d) točke izreka te odločbe nista predmet varovanja odvetniške tajnosti iz 6. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ker kot zavezani upravljavec ne nastopa odvetnik ali odvetniška družba, temveč …., kot stranka in originator teh dokumentov. Prijavitelj teh dokumentov torej ni zahteval od odvetnika, ki je edini zavezanec za spoštovanje načela varovanja odvetniške tajnosti, pač pa ju je na specialni pravni podlagi zahteval od upravljavca.
5.2. Glede 3. točke izreka odločbe
IP je v nadzornem postopku zaključil, da upravljavec glede prijaviteljeve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, z dne 17. 2. 2023 v preostalem delu ni kršil 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ker prijavitelju upravičeno ni posredoval preostalih podatkov oziroma delov dokumentov. To pomeni, da glede dokumentov iz točke 2. a), 2. c) in 2. d) izreka te odločbe (dokumenti iz točk 4.1, 4.3. in 4.4. obrazložitve) prijavitelj ni upravičen do vseh preostalih podatkov oziroma delov dokumentov, ker se neposredno in objektivno ne nanašajo na prijavitelja, saj ti zapisi:
- ne vsebujejo nobenih identifikacijskih podatkov prijavitelja ali drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo možno prijavitelja vsaj posredno določiti, kar pomeni, da prijavitelj v teh zapisih ni neposredno ali posredno določljiv oziroma ga ni bilo možno identificirati niti na ravni določljivosti, in
- vsebujejo splošne opise stanja v organizacijski enoti (delo, kadri, vzdušje…), lastna ravnanja avtorjev izjav, osebne posledice in njihove razloge, lastne načrte oziroma nameravana ravnanja ali opustitve, lastne želje in občutke, opise dosedanjih ukrepov avtorjev, opisi ravnanj drugih oseb, ugotovitve glede ukrepov vodstva, splošen opis proizvodnje in delovnih, organizacijskih ter materialnih razmer, opis težav v enoti, opisi kakovosti dela v enoti, strokovne ocene in strokovna pojasnila o proizvodnji, materialih, medicinskih pripomočkih ipd. Gre torej za podatke, ki niso v zvezi s prosilcem, temveč izključno v zvezi z drugimi osebami ali pa so celo splošne (neosebne) narave, brez navezovanja na kogarkoli in
- vsebujejo osebna imena, nazive, podpise in elektronske naslove drugih oseb (avtorjev, podpisnikov, pošiljateljev in prejemnikov sporočil ter drugih oseb pri upravljavcu), pri čemer ne gre za osebne podatke z dvojno naravo, saj (a) se hkrati ne nanašajo na prijavitelja, (b) ne gre za nujne sestavne dele dokumentov, (c) ne služijo identifikaciji dokumentov, (d) ne kažejo na personalni kontekst pojavljanja osebnih podatkov in (e) dokumenti že v sami zahtevi niso identificirani s temi osebami.
6. Opredelitev do drugih navedb strank
IP se je do argumentov obeh strank že opredelil v poglavju 5.1. te odločbe. V zvezi z dodatnimi argumenti oziroma stališči upravljavca v odgovoru, z dne 17. 8. 2023 IP pojasnjuje:
1. Glede navedbe upravljavca, da bi moral IP voditi pritožbeni postopek namesto postopka s prijavo prijavitelja s posebnim položajem, IP pojasnjuje:
- da je za razliko od stare ureditve po 2. členu ZInfP, novi ZVOP-2 uvedel poseben tip nadzornega postopka v 30. do 34. členu,
- da nadzorni postopek s prijavo prijavitelja s posebnim položajem predstavlja specialno ureditev »pritožbenih« postopkov v pristojnosti IP,
- da je predmetni nadzorni postopek, za razliko od klasičnega pritožbenega postopka, podprt z možnostjo (prisilnih) preiskovalnih pooblastil IP, kar je v korist posameznika,
- da je predmetni nadzorni postopek, za razliko od klasičnega pritožbenega postopka, upravljavca in posameznika šteje za stranki ter zaradi tega obema nudi uravnotežen procesni položaj,
- da je predmetni nadzorni postopek skladen z zahtevo 77. člena Splošne uredbe, ki državam članicam nalaga ureditev »pritožbenega« postopka, pri čemer »pritožba« v smislu 77. člena Splošne uredbe ne pomeni le klasične pritožbe po ZUP v RS, temveč katerokoli učinkovito pravno sredstvo pri nadzornem organu, npr. prijavo, ugovor, zahtevo za obravnavo kršitve,
- da ZVOP-2 za predmetno zadevo ne določa izrecne zahteve po vodenju klasičnega pritožbenega postopka po ZUP,
- da se klasični pritožbeni postopki pri IP vodijo v zvezi z 41. členom ZVOP-2 (posredovanje osebnih podatkov zunanjim uporabnikom) in v zvezi s pravicami iz Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP),
- da predmetni nadzorni postopek pride v poštev tudi zaradi dejstva, ker tovrstne kršitve (torej zatrjevane kršitve pravic iz 15 do 22. člena Splošne uredbe) še obstajajo v času vložitve posameznikove prijave;
2. Glede navedbe upravljavca, da je IP za prijavitelja predvidel preširoko možnost vpogleda v spis, IP pojasnjuje, da to ne drži, saj prijavitelj na podlagi 82. člena ZUP ne more imeti več pravic kot jih ima po 15. členu Splošne uredbe;
3. Glede navedbe upravljavca, da fotografija delovnega mesta ni osebni podatek prijavitelja, IP dodatno pojasnjuje, da je treba predmetno fotografijo obravnavati v kontekstu njenega pojavljanja znotraj dokumentarnega gradiva v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja, torej jo je treba nujno obravnavati v kontekstu znanih spremljajočih okoliščin. To pomeni, da ne gre za izolirano fotografijo predmetov, pač pa čas, kraj in namen fotografiranja in njene uporabe, avtorstvo fotografije, opis domnevne delovnopravne kršitve na fotografiji in dejstvo uporabe fotografije kot dokaza zoper prijavitelja, predmetno fotografijo nedvomno postavijo v drugačno luč, zaradi česar ima predmetna fotografija (ne pa vsaka fotografija, ki si jo je v odgovoru zamislil upravljavec) pomembno informativno vrednost in torej vsebuje podatke, ki se nanašajo na določenega posameznika;
4. Glede navedbe upravljavca, da elektronski sporočili nista del nobene zbirke, IP pojasnjuje, da tudi, če ti ne bi bili posebej uvrščeni v preostalo dokumentarno gradivo v zvezi z odpovedjo, elektronski predal pošiljatelja (ki je v upravljanju upravljavca v vlogi delodajalca) je tipična zbirka osebnih podatkov več oseb, saj gre za informatizirano voden strukturiran zbir prejete in odposlane e-pošte, ki je kronološko urejen, omogoča pa enostavno iskanje (filtriranje, izločanje) po različnih kriterijih, npr. tudi po nazivu prejemnika, nazivu pošiljatelja, vsebnosti priponk, velikosti sporočila, naslovu oz. predmetu sporočila ter celo po vsebini sporočila (npr. po osebnem imenu prijavitelja);
5. Glede navedbe upravljavca, da bi bilo treba v postopek aktivno vključiti avtorje dokumentov, IP pojasnjuje, da so bili avtorji kot priče zaslišani v okviru ustne obravnave ter so se o razkritju tudi izjavili. Nadalje velja, da ZVOP-2 v 27. členu izključuje stransko udeležbo. In nenazadnje je treba upoštevati, da stališče avtorjev (torej njihova gola želja, da se dokumenti ne razkrijejo, brez da bi za uresničitev te želje obstajala podlaga v Splošni uredbi ali nekem zakonu) ne more prevladati nad ugotovitvijo IP, da ne gre za zasebna sporočila ter da so izpolnjeni vsi drugi predpisani pogoji za seznanitev;
6. Glede navedbe upravljavca, da gre za osebne podatke avtorjev sporočil, IP pojasnjuje, da je bilo v prejšnjem poglavju pojasnjeno, da dvojna narava osebnih podatkov sama po sebi ne more biti razlog za zavrnitev pravice posameznika;
7. Glede navedbe upravljavca, da IP upravljavca ni pozval, da konkretizira negativne posledice razkritja dokumentov, IP pojasnjuje, da je konkretizacija razlogov za zavrnitev zahteva bistvena naloga upravljavca, ko je odločal o zahtevi oziroma izdal zavrnilno odločitev, pa tega ni storil. V nadzornem postopku se je upravljavec lahko do vseh vidikov opredelil tudi na ustni obravnavi. Poleg tega 33. člen ZVOP-2 predvideva, da se upravljavec lahko opredeli do stališča IP in ugotovljenih dejstev po tem, ko prejme zapis dejanskega stanja in ugotovitev. To je upravljavec storil s predmetnim odgovorom;
8. Glede navedbe upravljavca, da je 27. člen ZVOP-2 v nasprotju z Ustavo RS, IP pojasnjuje, da je to stališče za predmetni postopek irelevantno, ker je IP, kljub morebitni protiustavnosti dolžan voditi nadzorni postopek in sprejeti meritorno odločitev. Odločitev o vložitvi zahteve za presojo ustavnosti ni zakonska dolžnost IP, temveč je odločitev o tem zgolj njegova pristojnost oziroma je vložitev zahteve v njegovi diskreciji. Poleg tega IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni zaznal očitne ovire za vodenje oziroma za odločanje v nadzornem postopku, ker mnenja »stranskih udeležencev« pri presojanju pravnih vprašanj (tj. za razlago materialnega prava) niso relevantna;
9. Glede navedbe upravljavca, da IP v zapisu ugotovitev ni argumentirano pojasnil razlike med besedili, ki bodo verjetno razkrita ter preostalimi deli dokumentov, IP pojasnjuje, da so konkretni razlogi (pravno naziranje in s tem povezana dejstva) za ugoditev že bili pojasnjeni, saj je to bistveni del nadzornega postopka, ponovno in še dodatno pa so pojasnjeni v poglavju 5.1. obrazložitve te odločbe;
10. Glede navedbe upravljavca, da gre za pisma, IP pojasnjuje, da je IP odločil o razkritju dokumentov, ki so del delovnopravne zadeve in ne o razkritju zasebnih »pisem« ali zasebnega poštnega predala. Ti dokumenti so dokazila v internem postopku odpovedi delovnega razmerja in bodo lahko dokazila tudi v sodnem sporu. Vir, oblika in način nastanka teh dokumentov so irelevantni, važna je njihova funkcija in vsebina. Predmet ustavnega varstva zasebnosti pisanj se ne more nanašati na tipično službene dokumente z izključno službeno vsebino. Velika večina službenih dokumentov v vsakem primeru nastane pri taki ali drugačni notranji ali zunanji komunikaciji med osebami in zaradi tega nikakor gre avtomatično za zasebna pisma;
11. Glede navedbe upravljavca, da dokumenti niso del nobene zbirke, IP pojasnjuje, da bi bil, če bi to držalo, upravljavec brez dokazil zoper prijavitelja v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja, saj teh dokumentov ne bi bilo niti v službenem poštnem predalu kot tipični zbirki osebnih podatkov, kaj šele v dokumentarnem gradivu postopka izredne odpovedi delovnega razmerja ter teh dokumentov ne bi pridobil niti upravljavčev pooblaščenec za potrebe izvajanja pravne pomoči v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja;
7. Sklepno
Prvi odstavek 34. člena ZVOP-2 določa, da odločba v postopku nadzora poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek, vsebuje:
1. ugotovitev o obstoju ali neobstoju zatrjevane kršitve obdelave osebnih podatkov prijavitelja s posebnim položajem v trenutku vložitve prijave;
2. ukrepe, odrejene upravljavcu ali obdelovalcu glede obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo na prijavitelja s posebnim položajem, in rok za njihovo izvedbo;
3. dovoljen obseg pregleda spisa zadeve za prijavitelja s posebnim položajem.
V 4. točki izreka te odločbe je IP odločil, da lahko prijavitelj pravico do pregledovanja upravne zadeve (82. člen ZUP, prvi odstavek) pri IP izvršuje v celoti. Le glede dokumentov, ki so predmet zahteve in se nahajajo v zadevi, lahko pravico izvršuje zgolj v delu, do katerega je upravičen v skladu z 2. točko izreka te odločbe.
Posebni stroški organu v tem nadzornem postopku niso nastali (5. točka izreka te odločbe). Prijavitelj in upravljavec nosita svoje stroške, vključno z morebitnim zastopanjem (drugi odstavek 30. člena ZVOP-2).
Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter plačati sodno takso.
dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.
državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov
