Številka: 07101-5/2023/16
Datum: 3. 11. 2023
Informacijski pooblaščenec po nadzorni osebi (v nadaljevanju IP), na podlagi 77. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) in 30. do 34. člena ter 2. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), o prijavi prijavitelja: ….., z dne 21. 2. 2023 zoper odločbo upravljavca: MNZ, Policija, Štefanova ul. 2, 1501 Ljubljana št. ….., z dne 20. 2. 2023, v zadevi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Ugotovi se, da je upravljavec MNZ, Policija, Štefanova ul. 2, 1501 Ljubljana glede zahteve, z dne 17. 1. 2023 prijavitelja ….., kršil prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe in drugi odstavek 24. člena ZVOPOKD, in sicer glede seznanitve z informacijami o namenih in časih (datum in ura) obdelav iz dnevnika obdelav (za čas od 5. 5. 2019 do izdaje odločbe), o katerih je upravljavec odločil v 10. točki odločbe št. ….., z dne 20. 2. 2023;
2. Upravljavcu se naložil, da najkasneje v 20 dneh ponovno odloči o prijaviteljevi zahtevi v skladu z 18. do 25. členom ZVOPOKD, 12. ter 15. členom Splošne uredbe ter 14. ter 15. členom ZVOP-2 tako:
- da popolnoma ugotovi dejansko stanje, kar pomeni, da predhodno ugotovi konkretne namene, in da presodi, ali so za posamezne obdelave (vrstice) in podatke ter informacije o namenih podani razlogi za omejitev pravice do seznanitve po ZVOPOKD, ZNPPol in drugih zakonih, in
- da glede na ugotovitve iz prejšnje alineje prijavitelju v delu, v katerem niso podani razlogi za omejitev pravice do seznanitve po ZVOPOKD, ZNPPol in drugih zakonih, posreduje izpis dnevnika sledljivosti s podatki o datumih obdelav (prvi stolpec), časih obdelav (drugi stolpec), podatkih (zadnji stolpec) in dodatno informacije o konkretnih namenih posameznih obdelav, in sicer za vseh 366 vrstic;
3. Ugotovi se, da glede preostalega dela prijaviteljeve zahteve in prijave upravljavec ni kršil 15. člena Splošne uredbe in drugega odstavka 24. člena ZVOPOKD;
4. Prijavitelju se odobri pregledovanje upravne zadeve št. 07101-5/2023 pri IP, in sicer v vse dokumente, razen dnevnika obdelav. Po pravnomočni odločitvi upravljavca v ponovljenem postopku pa je obseg dovoljenega pregledovanja upravne zadeve odvisen od vsebine odločitve.
5. Posebni stroški IP niso nastali. Prijavitelj in upravljavec nosita svoje stroške postopka.
Obrazložitev:
1. Relevantne navedbe – dejansko stanje
Prijavitelj je dne 17. 1. 2023, s sklicevanjem na Splošno uredbo, pri upravljavcu vložil zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, in sicer je zahteval kopijo osebnih podatkov ter informacije o obdelavi osebnih podatkov od (a) do (d) točke ter (g) in (h) točke prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe. Pri tem je pojasnil, da želi izpis vseh osebnih podatkov, ki se zbirajo o njem od leta 2015 dalje; prav tako želi izpis vpogledov v njegove osebne podatke, namen vpogledov, datume vpogledov ter identifikacijo oseb, ki so izvajale vpoglede.
Upravljavec je na podlagi prijaviteljeve zahteve dne 20. 2. 2023 izdal odločbo št. ….., s katero je na podlagi Splošne uredbe in ZVOPOKD, prijavitelju posredoval vse zahtevane informacije (1. do 9. točka in 11. točka izreka), v obliki izpisa pa mu je posredoval izpis podatkov v evidenci kaznivih dejanj, evidenci prekrškov, evidenci fotografiranih oseb, evidenci daktiloskopiranih oseb in evidenci preiskav DNK. Le v 10. točki izreka odločbe je zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do podatkov o notranji obdelavi osebnih podatkov (podatki o notranji sledljivosti ali podatki iz dnevnika obdelav). Glede zavrnitve je upravljavec pojasnil, da se zahtevani podatki vodijo za izkazovanje zakonitosti obdelav in za izvajanje notranjega nadzora, izvajanje nadzorov s strani IP in drugih organov, za zagotavljanje celovitosti in varnosti osebnih podatkov, za odpravljanje napak v delovanju informacijskega sistema in za potrebe predkazenskih in kazenskih postopkov (tretji odstavek 22. lena ZVOP-2 in 47. člen ZVOPOKD). Posameznik do teh podatkov ni upravičen, kar izhaja iz mnenj IP št. 0712-1/2014/2773, št. 0712-1/2014/3051 in št. 0710-92/2018/4 itd. Če posameznik sumi na nezakonito obdelav osebnih podatkov, lahko sporoči sum kršitve pri IP ali v notranje varnostnem postopku.
Dne 24. 2. 2023 je prijavitelj pri IP vložil prijavo zoper zavrnilni del odločbe. V prijavi je prijavitelj navedel, da vztraja le še pri namenu in datumu obdelave v dnevniku obdelave, ne pa tudi pri osebnih imenih notranjih uporabnikov, in sicer za obdobje od 1. 1. 2021 dalje. Prijavo je IP posredoval upravljavcu, da se do nje opredeli ter ga zaprosil za pojasnilo glede vodenja dnevnika obdelav.
IP je dne 13. 4. 2023 prejel odgovor upravljavca s podrobnimi pojasnili glede vodenja dnevnika obdelave.
IP je dne 15. 5. 2023 prijavitelju poslal pojasnila upravljavca v opredelitev ter ga zaprosil za konkretizacijo zahtevka. Prijavitelj je na poziv odgovoril dne 17. 5. 2023 s konkretiziranim ter zožanim zahtevkom.
IP je dne 22. 5. 2023 upravljavca pozval, da mu posreduje celotni izpis dnevnika sledljivosti za obdobje od 1. 1. 2021 do 20. 2. 2023 za zbirke iz 1. točke izreka upravljavčeve odločbe. IP je prejel zaprošeni izpis dne 1. 6. 2023.
IP je, skladno z drugim odstavkom 32. člena ZVOP-2, dne 10 10. 2023 prijavitelju in upravljavcu posredoval zapis ugotovitev ter ju pozval, da se do predhodnih ugotovitev opredelita. Prijavitelj je v odzivu izjavil, da želi nadaljevanje postopka. Upravljavec je pojasnil, da nima pripomb in da se strinja z omejitvijo pregledovanja upravnega spisa zaradi morebitnih omejitev iz 25. člena ZVOPOKD in 127. člena ZNPPol.
2. Pristojnost IP ter predmet in meje nadzornega postopka
Prvi odstavek 30. člena ZVOP-2 določa, da lahko posameznik, ki meni, da obdelava njegovih osebnih podatkov s strani upravljavca krši določbe Splošne uredbe, ZVOP-2 ali drugih zakonov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (prijavitelj s posebnim položajem), pri nadzornem organu vloži zahtevo, s katero zahteva nadzor zakonitosti obdelave svojih osebnih podatkov (prijava), lahko pa v njej predlaga tudi potrebno ukrepanje v primeru ugotovljenih kršitev, tako da se doseže vzpostavitev zakonitega stanja. Možna kršitev Splošne uredbe je tudi kršitev pravice do dostopa do lastnih osebnih podatkov kot jo opredeljuje prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe. IP kot nadzorni organ po izvedenem postopku nadzora skladno s prvim odstavkom 34. člena ZVOP-2 izda odločbo.
Pritožbeni postopek je v ZVOPOKD predviden za osebne podatke, ki spadajo pod prvi odstavek 1. člena ZVOPOKD. Ta določa, da ZVOPOKD »ureja varstvo pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih policija, državna tožilstva, Uprava Republike Slovenije za probacijo, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in drugi državni organi Republike Slovenije, ki so zakonsko določeni kot pristojni za področja preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, obdelujejo za namene izvrševanja teh pristojnosti«. V prvem odstavku 27. člena ZVOPOKD je določeno, da o pritožbi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zoper odločitev pristojnega organa odloča nadzorni organ kot organ druge stopnje.
IP v tem nadzornem postopku ugotavljal, ali so za seznanitev z izpisom dnevnika sledljivosti, ki ga je upravljavec predložil dne 1. 6. 2023, izpolnjeni pogoji za seznanitev in v kakšnem obsegu, torej glede katerih posameznih zapisov. V preostalem delu zahteve upravljavec namreč ni kršil pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, saj je prijavitelju posredoval vse zahtevane informacije o obdelavi prijaviteljevih osebnih podatkov. Poleg tega se prijava ne nanaša na preostali del zahteve oziroma se ne nanaša na točke 1 do 9 ter 11 in 12 izreka odločbe upravljavca.
IP v okviru obravnave prijave zoper 10. točko izreka odločbe tudi ni presojal upravičenosti do osebnih imen in EMŠO notranjih uporabnikov, ker je prijavitelj zožil zahtevek (torej se njegova prijava ne nanaša več na notranje uporabnike, temveč le še na namen in datume obdelav), saj posameznik v skladu s 15. členom Splošne uredbe in 24. členom ZVOPOKD ter dosedanjo prakso IP načeloma ni upravičen do seznanitve z identiteto notranjih uporabnikov, razen izjemoma pod pogoji iz sodbe Sodišča EU št. C‑579/21.
Upravljavec se v odločbi sklicuje na Splošno uredbo in ZVOPOKD kot materialnopravni podlagi za odločitev. Izpis dnevnika sledljivosti naj bi se nanašal na zbirke podatkov s področja kaznivih dejanj, prekrškov, fotografiranih oseb, daktiloskopiranih oseb ter preiskav DNK, pri čemer upravljavec pojasnjuje, da se izpis ne nanaša le na obdelave v zvezi s kaznivimi dejanji temveč tudi na obdelave, ki ne zapadejo pod ZVOPOKD. Zato je tudi IP o prijavi prijavitelja odločil na obeh pravnih podlagah ter v enotnem »nadzornem postopku na podlagi prijave prijavitelja s posebnim položajem« po 30. do 34. členu ZVOP-2. Ta nadzorni postopek konzumira oziroma vključuje tudi pritožbeni postopek po 27. členu ZVOPOKD: - ker nadzorni postopek udeležencem postopka daje še več procesnih pravic, - ker se v tem nadzornem postopku prav tako uporabljajo določbe ZUP, - ker je enotna obravnava v skladu z načelom ekonomičnosti in načelom varstva pravic strank, pri čemer ne pride do okrnitve pravice do pritožbe, - ker nenazadnje tudi ZVOPOKD v 33. členu pozna nadzorni postopek na podlagi prijave prijavitelja s posebnim položajem.
Obravnavani izpis iz dnevnika obdelav za čas od 5. 5. 2019 ima 366 vrstic z naslednjimi rubrikami: datum in čas, adresa terminala/ip, aplikacija/vozlišče, skupina, EMŠO uporabnika, priimek uporabnika, ime uporabnika, 1 funkcija, 1 področje, 1 st. zadeve/dokum., 2 funkcija, 2 področje, 2 st. zadeve/dokum., cr osebe, priimek osebe, ime osebe, parametri uporabnika, podatki.
3. Ugotovitve v nadzornem postopku
1. V skladu z (a) točko prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe je upravljavec posamezniku dolžan zagotoviti informacije o namenih obdelave njegovih osebnih podatkov. To ne pomeni le generalizirane informacije o splošnem namenu obdelave vseh osebnih podatkov ali posameznih skupin podatkov oziroma zbirk podatkov, temveč pomeni tudi konkretne informacije po posameznih obdelavah za posamezne podatke (zgolj informativno na primer »za reševanje zadeve št. (…)«, »za posredovanje podatkov uporabniku (…)«, »popravek podatka zaradi ugotovljene napake«, »za uporabo v internem pritožbenem postopku«, »za izvedbo internih kontrol«, »za preverjanje zatrjevanih dejstev/izpolnevanja pogojev«). Pri tem ni važno, kje in koliko mestih ter v kakšni obliki se te informacije pri upravljavcu nahajajo, in tudi ni važno, ali se je treba do njih dokopati na podlagi notranje »analize« in »sinteze« obstoječih podatkov torej nekega širšega poizvedovanja (npr. kombiniranje več (delnih) zapisov, pridobivanje izjav zaposlenih, preverjanje vsebine obdelav glede na vrsto zadeve ali naloge, preverjanje rezultatov obdelav ipd.). Splošna uredba od upravljavca zahteva zagotovitev informacij o namenih, ne ukvarja pa se s tem, kako naj jih upravljavec zagotovi in koliko truda mora pri tem vložiti. Če želi upravljavec izkazati zakonitost obdelave osebnih podatkov, mora sam pri sebi vedeti, za katere namene je obdeloval posamezne podatke pri točno določenih posameznih obdelavah, ter te informacije zagotoviti tudi posamezniku. To pomeni, da mora te informacije pri sebi najti ali jih z objektivno izvedljivim poizvedovanjem ustvariti na podlagi razpoložljivih virov informacij, če je dnevnik obdelave tak, da sam ne razkriva konkretnih namenov.
IP ugotavlja, da predmetni izpis ne vsebuje konkretnih namenov obdelave osebnih podatkov, pač pa je na namene uporabe možno delno in posredno sklepati zlasti na podlagi rubrik »podatki«, »zadeva/dokument« in »področje«, vendar ne brez ustrezne interpretacije s strani upravljavca. Iz pojasnil upravljavca izhaja, da bi bilo treba informacije o konkretnih namenih pridobiti ustno od zaposlenih na podlagi izbranih obdelav. To pomeni, da zahtevane informacije o konkretnih namenih še ne obstajajo v dokumentirani obliki oziroma, da še ni izpolnjen pogoj materializirane oblike. Vendar to ne pomeni, da nameni niso znani, da jih ni ali da jih ni možno pridobiti; le v tem primeru bi namreč lahko upravljavec zavrnil seznanitev z informacijo o konkretnih namenih. Upravljavec je za namen ugoditve zahtevi posameznika dolžan z notranjim poizvedovanjem ustvariti informacije o konkretnih namenih obdelave, saj ni nujno, da so ti določeni prav v dnevniku obdelave. Konkretne namene je namreč možno ugotoviti (lahko so namreč navedeni oziroma izhajajo iz drugih dokumentov).
2. Iz 114. točke Smernic Evropskega odbora za varstvo podatkov (2023) izhaja, da morajo biti informacije o namenih specifične. Ni dovolj našteti splošne namene brez jasnih pojasnil, kateri nameni so relevantni v konkretnem primeru. Če se obdelava izvaja za več namenov, mora upravljavec jasno pojasniti, kateri podatki se obdelujejo za kateri namen.
3. Iz 83. recitala sodbe Sodišča EU v zadevi št. C‑579/21 (2023) izhaja, da informacije v zvezi z dejanji vpogleda v osebne podatke posameznika, ki se nanašajo na datume in namene teh dejanj, pomenijo informacije, ki jih ima ta posameznik pravico dobiti od upravljavca na podlagi prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe. Sodišče EU je omenjeni sodbi navedlo tudi, da se v zvezi z dnevniškimi datotekami upravljavca lahko posredovanje kopije informacij iz teh datotek izkaže za nujno, da bi bila izpolnjena obveznost, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi dostop do vseh informacij iz 15. člena Splošne uredbe, in da se zagotovi poštena in pregledna obdelava, ki tako temu posamezniku omogoča, da v celoti uveljavlja pravice, ki jih ima na podlagi te uredbe. Sodišče je navedlo tudi, da dnevniki obdelav razkrivajo obstoj obdelave podatkov, kar je informacija, do katere mora imeti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dostop na podlagi člena 15. člena Splošne uredbe; poleg tega je iz njih razvidna pogostost in intenzivnost dejanj vpogleda, ki tako posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogočajo, da se prepriča, ali je izvedena obdelava dejansko utemeljena z nameni, ki jih je navedel upravljavec.
Stališče IP je, da je čas obdelave nujen za razumevanje informacij o namenu obdelave in za doseganje namenov pravice do seznanitve. Pravica do informacij o obdelavi osebnih podatkov ne vključuje izrecno informacije o času obdelave, vendar jo je treba šteti kot bistveni element informacij o obdelavi osebnih podatkov, odvisno od okoliščin posameznega primera in če prosilec to informacijo zahteva. IP ugotavlja, da je opredelitev (specifikacija) obdelave osebnih podatkov po času obdelave neločljivo povezana s podajanjem ostalih informacij o obdelavi osebnih podatkov, do katerih bi bil posameznik v konkretnem primeru upravičen. Iz uvodne določbe št. 63 Splošne uredbe izhaja, da če posameznik ne bi mogel pridobiti informacije o datumu obdelave, ne bi mogel izvrševati svoje pravice do informacij o obdelavi z namenom seznanitve z obdelavo in preverjanjem njene zakonitosti; vsak posameznik bi moral imeti pravico do seznanitve z nameni obdelave osebnih podatkov, po možnosti o obdobju, za katerega so osebni podatki obdelani.
4. Ostale rubrike konkretnega dnevnika obdelav ne zapadejo pod nobeno od informacij iz (a) do (h) točke prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe ali drugega odstavka 24. člena ZVOPOKD in tudi niso prijaviteljevi osebni podatki. Gre za podatke o podatkih (podatke, ki se nanašajo na siceršnje prijaviteljeve osebne podatke) in ne za podatke, ki bi se neposredno nanašali na prijavitelja kot osebo. Zato prijavitelj do teh delov dnevnika obdelav ni upravičen, upravljavec pa glede teh ni bil v kršitvi. Izjema so lahko rubrike (na primer »zadeva/dokument« in »področje«), ki zaradi vsebine morebiti dopolnjujejo informacije o namenih obdelav, vendar bo te rubrike oziroma informacije moral upravljavec sam identificirati kot morebiten del informacij o namenih in jih posledično tudi razkriti prijavitelju.
5. IP se strinja s stališčem upravljavca, da posameznik praviloma ni upravičen do celotnega dnevnika obdelav (odvisno od njegove konkretne vsebine, saj je glede tega med upravljavci precejšnja razlika) in da je namen vodenja dnevnika obdelav zlasti možnost interne in zunanje kontrole zakonitosti obdelav ter odpravljanje napak v informacijskem sistemu, ter da posameznik ne more izvajati tovrstne kontrole nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov. To stališče je res skladno z mnenji IP, ki jih primeroma našteva upravljavec (št. 0712-1/2014/2773, 0712-1/2014/3051 in 0710-92/2018/4), toda v teh mnenjih ni izrecno določeno, da posameznik ni upravičen do informacije o namenih ter datumih oziroma časih obdelav, ki se lahko nahajajo v dnevniku obdelav, pač pa se nanašajo na dnevnik obdelav generalno ter so osredotočena na nerazkritje identitete zaposlenih. Poleg tega je treba v konkretnem primeru upoštevati novejšo prakso, zlasti na temelju zgoraj omenjene sodbe Sodišča EU.
Zgornje stališče ne pomeni, da bodo posamezniku v vsakem primeru in vedno na voljo vsi podatki iz dnevnikov obdelav in tudi ne informacije, ki so v njih vsebovane. Pomeni le, da se podatki in informacije iz dnevnikov obdelav ne izključijo avtomatično iz dometa 15. člena Splošne uredbe, vseeno pa so podvržene presoji izjem in izključitev na podlagi utemeljenih razlogov (med drugim razlogov na strani preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj in vseh drugih zakonsko utemeljenih razlogov).
6. Smiselno enako kot je navedeno v prejšnjih točkah ob naslonitvi na 15. člen Splošne uredbe, velja za informacije o času obdelave in namenih obdelave po 24. členu ZVOPOKD, saj je materialnopravna ureditev te pravice enaka kot po Splošni uredbi. Po drugem odstavku 24. člena ZVOPOKD ima posameznik, poleg pravice do kopije samih podatkov (njihove vsebine), pravico pridobiti konkretne informacije o namenih obdelave in njihovi pravni podlagi.
7. IP za odločitev o prijavi ni potreboval nujno konkretnih informacij o namenih posameznih obdelav iz predmetnega dnevnika obdelav:
- ker jih IP sploh ne more namesto upravljavca konkretno formulirati v končni odločbi; to lahko stori le upravljavec sam, saj konkretno besedilo namenov ni natančno določeno v Splošni uredbi ali v ZVOPOKD (oba predpisa govorita le o »namenih«); gre namreč za »prosto« ali »odprto« kategorijo informacij;
- ker jih IP, zaradi možnosti uveljavljanja pravnega varstva upravljavca, tudi ne sme navesti v končni odločbi;
- ker v konkretni zadevi ni sporno, ali so že sporočeni nameni resnični, ali obstajajo ter ali so ustrezni po vsebini, pač pa je sporno pravno vprašanje, ali je prijavitelj do njih upravičen;
- ker se mora upravljavec v vsakem primeru dokopati do konkretnih namenov posameznih obdelav, razen če ugotovi, da jih nima (tudi v tem primeru mora prijavitelju sporočiti informacijo o tem, da nima informacij o namenih oziroma, da so mu neznani).
Zato IP upravljavca ni pozival, da mu sporoči konkretne namene obdelav, pač s končno odločbo upravljavcu naložil njihovo iskanje, ugotavljanje in oblikovanje (formulacija ali ubeseditev) ter posredovanje teh informacij prijavitelju. Zoper to upravljavčevo odločitev ima prijavitelj možnost ločene prijave.
4. Sklepno
Glede na zgornje ugotovitve je IP odločil tako kot izhaja iz 1., 2. in 3. točke izreka te odločbe, in sicer:
- je IP, zaradi delne zavrnitve zahteve za seznanitev, ugotovil delno kršitev 15. člena Splošne uredbe in 24. člena ZVOPOKD ter v zvezi s to upravljavcu naložil, da prijavitelju, po predhodnem ugotovitvenem postopku, posreduje informacije iz dnevnika obdelav, do katerih je upravičen,
- je IP ugotovil, da v preostalem delu zahteve in prijave upravljavec ni kršil predpisov s področja varstva osebnih podatkov glede pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.
V 3. točki prvega odstavka 34. člena ZVOP-2 je določeno, da odločba v postopku nadzora po določbah tega oddelka poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek, vsebuje tudi dovoljen obseg pregleda spisa zadeve za prijavitelja s posebnim položajem. O tem je treba odločiti ne glede na zahtevo posameznika in za primer, če bi posameznik od IP morebiti zahteval pregled nadzornega oz. upravnega spisa na podlagi 82. člena ZUP. IP je glede tega v 4. točki izreka te odločbe odločil, da se prijavitelju dovoli pregled spisa nadzorne zadeve, ki se vodi pod št. 07101-5/2023, saj za pregled ni posebnih ovir; izjema je predmetni dnevnik obdelav, ki bo prijavitelju lahko dostopen glede na pravnomočno odločitev upravljavca.
Po prvem odstavku 118. člena ZUP organ v odločbi odloči o stroških postopka. Organu posebni stroški v tem nadzornem postopku niso nastali; prijavitelj in upravljavec sama nosita svoje stroške (5. točka izreka te odločbe). Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve te odločbe, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožbi je treba poleg izvirnika, prepisa ali kopije te odločbe priložiti tudi po en prepis ali kopijo tožbe in prilog za toženca, če je kdo prizadet z odločbo, pa tudi zanj. Za tožbo se plača sodna taksa.
dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.,
državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov
-
