Številka: 07100-1/2023/33
Datum: 28. 8. 2023
Informacijski pooblaščenec po nadzorni osebi (v nadaljevanju IP), na podlagi 77. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) in 30. do 34. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), o prijavi prijavitelja: …., z dne 12. 1. 2023 zoper obvestilo upravljavca: ….izvajalec zdravstvene dejavnosti…., z dne 22. 12. 2023, v zadevi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Ugotovi se, da je upravljavec …., glede zahteve prijavitelja …., za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, z dne 23. 11. 2022 kršil 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, in sicer glede osebnih podatkov, o katerih je odločeno v 2. točki izreka te odločbe.
2. Upravljavec mora v 10 dneh od vročitve te odločbe na način, ki ga je prijavitelj navedel v zahtevi, prijavitelju posredovati reprodukcijo naslednjih osebnih podatkov, ki se nanašajo na prijavitelja:
a) Elektronsko sporočilo …. (»Posebno opozorilo…«), z dne 15. 9. 2022, poslano vodji službe za PKSZ ter predstojniku in v vednost še trem zaposlenim pri upravljavcu (natisnjeno besedilo, ena stran A4), pri čemer je prijavitelj upravičen le do besedila v tretjem odstavku od vključno besede »Kar« do vključno besede »prekršku« (šesta in sedma vrstica v dokumentu), štirinajste vrstice od vključno besede »Gospod« do vključno besede »VPITJEM«, ter petnajste in šestnajste vrstice od vključno besede »ZAHTEVAM« do vključno besede »NEPREKLICNO«;
b) Elektronsko sporočilo …. (»Opozorilo …«), z dne 15. 9. 2022, poslano več zaposlenim pri upravljavcu, vključno s predstojnikom in v vednost še trem zaposlenim pri upravljavcu (natisnjeno besedilo, ena stran A4), pri čemer je prijavitelj upravičen le do besedila v šesti, sedmi in osmi vrstici (tretji odstavek) od vključno besede »Gospod« do vključno besede »ustavila« ter do besedila v zadnjem odstavku od vključno besedila »je g. ….« do vključno besede »stroj«;
c) Elektronsko sporočilo …. (»Poziv…«), z dne 19. 9. 2022, poslano predstojniku, vodji službe za PKSZ in svetovalki za pravno področje ter v vednost drugim zaposlenim pri upravljavcu (natisnjeno besedilo, ena stran A4), pri čemer je prijavitelj upravičen le do prve in druge vrstice od vključno besede »spodnji« do vključno besede »steznika«, druge, tretje in četrte vrstice od vključno besede »dopisujemo« do vključno besede »službo«, četrte vrstice od vključno besede »ima« do vključno besede »kg«, šeste in sedme vrstice od vključno besede »g. Jan« do vključno besede »čas«, sedme in osme vrstice od vključno besede »Spodnji« do vključno besede »grožnja«, predzadnje vrstice (v zadnjem odstavku) od vključno besede »je« do vključno besede »firmi«;
d) Kratek zapisnik sestanka inženirjev Ortotike in Protetike, zapisan s strani …. in po e-pošti poslan Službi za PKSZ dne 4. 10. 2022 (natisnjeno besedilo na dveh straneh A4), pri čemer je prijavitelj upravičen le do besedila od vključno besede »izpostavil« do vključno besede »….« v prvi vrstici na drugi strani ter do besedila od vključno besede »zaradi« do vključno besede »MP« v šesti in sedmi vrstici na drugi strani;
e) Elektronsko sporočilo …. (»Obvestilo…«), z dne 6. 10. 2022 ob 12.59, poslano več osebam (natisnjeno besedilo na dveh straneh), pri čemer je prijavitelj upravičen le do besedila od vključno besedila »Vse o čemer« do vključno besedila »znanja za to« v sedmi do štirinajsti vrstici, od vključno besede »Jan« do vključno besede »zaposlenih« v petnajsti in šestnajsti vrstici, od vključno besedila »je g. ….« do vključno besede »očal« v devetnajsti do enaindvajseti vrstici, od vključno besede »Piše« do vključno besede »krivo« v triindvajseti vrstici, in od vključno besede »Grozi« do vključno besede »ministra« v petindvajseti in šestindvajseti vrstici, pri čemer je treba povsod izbrisati osebna imena drugih oseb;
f) Elektronsko sporočilo …. (»Obvestilo…«), z dne 6. 10. 2022 ob 11.26, poslano več osebam (natisnjeno besedilo na eni strani), pri čemer je prijavitelj upravičen le do besedila od vključno besede »Jan« do vključno besede »COP-u« v tretji in četrti vrstici, ostalo besedilo je enako kot v dokumentu pod točko g) v nadaljevanju;
g) Elektronsko sporočilo …. (»Obvestilo…«), z dne 21. 10. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani), pri čemer je prijavitelj upravičen le do besedila v tretji do deveti vrstici vključno do besedila »2x«, in do besedila v enajsti ter dvanajsti vrstici;
h) Elektronsko sporočilo …. (»Posredovano…«), z dne 24. 10. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani), pri čemer je prijavitelj upravičen le do stavka v dvanajsti in trinajsti vrstici ter do stavka v šestnajsti do osemnajsti vrstici;
i) Elektronsko sporočilo …. (»Zahteva za…«), z dne 25. 10. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani), pri čemer je prijavitelj upravičen le do prvega stavka v prvi do tretji vrstici, besedila od vključno besede »ali« do vključno besede »narobe« v tretji in četrti vrstici, ter tretjega stavka v četrti in peti vrstici;
j) Ocenjevalni list delovne uspešnosti, z dne 11. 7. 2022 (tri strani), pri čemer je prijavitelj upravičen do celotnega dokumenta;
k) Ocenjevalni list delovne uspešnosti, z dne 20. 1. 2023 (tri strani), pri čemer je prijavitelj upravičen do celotnega dokumenta;
l) Elektronsko sporočilo …. (»vaša zadeva…«), z dne 16. 11. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani), pri čemer je prijavitelj upravičen le do besedila v tretjem in četrtem odstavku, tj. v vrsticah sedem do deset od vključno besede »Izpis« do vključno besede »moten«;
m) Elektronsko sporočilo …., z dne 17. 11. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani), pri čemer je prijavitelj upravičen le do besedila v drugi vrstici od vključno besede »Kljub« do vključno besede »MP«.
Pri vseh dokumentih je prijavitelj upravičen tudi do datumov poslanih sporočil ali dokumentov. Pri dokumentih, na katerih so navedena osebna imena njihovih podpisnikov oziroma avtorjev …. ter …., je prijavitelj upravičen tudi do teh osebnih imen. Ni pa upravičen do drugih osebnih imen ali elektronskih naslovov pošiljateljev in prejemnikov, osebnih imen podpisnikov ter podpisov.
3. Ugotovi se, da v preostalem delu prijaviteljeve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, z dne 23. 11. 2022, upravljavec ni kršil 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
4. Prijavitelj lahko pravico do pregledovanja upravne zadeve št. 07100-1/2023 pri IP izvršuje v celoti, glede dokumentov, ki so predmet zahteve pa le v delu, do katerega je upravičen v skladu z 2. točko izreka te odločbe.
5. Posebni stroški organu v tem postopku niso nastali. Prijavitelj in upravljavec sama nosita svoje stroške, vključno z morebitnim zastopanjem.
Obrazložitev:
1. Postopek pri upravljavcu in IP
Prijavitelj je dne 23. 11. 2022 pri upravljavcu kot nekdanjem delodajalcu vložil zahtevo v 6. točkah za vpogled ali kopijo vseh mnenj, poročil, ocen ali drugih zapisov v fizični ali elektronski obliki, ki se nanašajo na prijavitelja ter njegovo delo, odnose v službi ali osebne lastnosti, ki so jih podali točno določeni zaposleni pri upravljavcu v točno določenem obdobju:
- …. od 5. 9. 2022 dalje,
- …. od 1. 4. 2022 dalje, ter sporočila poslana generalnemu direktorju dne 24. 10. 2022 in dne 26. 10. 2022,
- …., in sicer sporočila poslana generalnemu direktorju dne 24. 10. 2022 in dne 26. 10. 2022,
- …., in sicer sporočila poslana generalnemu direktorju dne 24. 10. 2022 in dne 26. 10. 2022,
- …. ali inženirji v COP, in sicer sporočila poslana generalnemu direktorju dne 24. 9. 2022 in dne 20. 9. 2022.
Upravljavec je izdal odločitev (brez številke in datuma), da se zahtevani osebni podatki prijavitelju ne posredujejo. V obrazložitvi je navedel:
- da prijavitelj ni zadostno opredelil zahtevanih osebnih podatkov;
- da prijavitelj neupravičeno pričakuje, da bo upravljavec pregledoval in zbiral listine zaposlenih, ki jih ti ustvarjajo v delovnem procesu;
- da vsebina listin ni enako kot osebni podatki;
- da listine lahko vsebujejo mnenja in poročila drugih posameznikov, katerih zasebnost je delodajalec dolžan varovati;
- da želi prosilec pridobiti podatke za drug namen kot se z njimi zgolj seznaniti.
Prijavitelj je zoper zgornjo odločitev vložil prijavo pri IP dne 12. 1. 2023 (to je dan prejema odstopljene prijave; na dan vložitve vloge se je ta imenovala pritožba, ki pa se kasneje, zaradi določb novega ZVOP-2, obravnava kot prijava prijavitelja s posebnim položajem). V prijavi je navedel:
- da ni jasno, zakaj se upravljavec sklicuje na 4., 5. in 6. točko prvega odstavka 30. člena ZVOP-1, saj je prijavitelj zahteval le podatke po tretjem odstavku tega člena;
- da zakon ne dovoljuje ugotavljanja namena posameznikove zahteve, pri čemer upravljavec postavlja tezo o prijaviteljevemu namenu;
- da je nesmiselna in pravno nepravilna trditev upravljavca o tem, da prijavitelj ne zahteva osebnih podatkov;
- da je zahteval osebne podatke, ki se nanašajo nanj v skladu z definicijo iz 6. člena ZVOP-1. Tudi dokumenti vsebujejo osebne podatke posameznika;
- da s tem, ko upravljavec varuje zasebnost drugih, ker so podali mnenja in izjave o njem, krši njegovo pravico do seznanitve;
- da mu je upravljavec izredno odpovedal delovno razmerje in se pri tem pavšalno skliceval na nedefinirane podatke o njem, s katerimi ni bil seznanjen. Te podatke oziroma sporočila so podali njegovi takratni nadrejeni generalnemu direktorju;
- da ne more bolj natančno navesti zahtevanih dokumentov, saj mu niso bili predstavljeni, so pa bili uporabljeni za odpoved delovnega razmerja, in da upravljavec dobro ve, za katere dokumente gre;
- da so zahtevani dokumenti pomembni z vidika ugotavljanja pravilnosti izredne odpovedi in da bi z njimi zaradi tega vsekakor moral biti seznanjen.
Dne 17. 1. 2023 je IP pozval upravljavca, da mu posreduje kopijo akta o izredni odpovedi delovnega razmerja, kopijo zahtevanih dokumentov ter pojasnilo o vlogi posameznikov, ki so podali izjave. Upravljavec zahtevanih dokumentov ni posredoval, ker je menil, da bo o zakonitosti odpovedi odločalo sodišče in da je dolžan varovati zasebnost zaposlenih, ter da izredna odpoved in pojasnila niso predmet prijaviteljeve zahteve.
Prosilec je dne 22. 1. 2023 IP posredoval kopijo tožbe in zagovora pred pristojnim sodiščem.
IP je upravljavca dne 31. 1. 2023 ponovno pozval, da mu posreduje zahtevane dokumente in pojasnila. Upravljavec je dne 13. 2. 2023 IP posredoval pojasnila in kopijo izredne odpovedi delovnega razmerja. Pojasnil je, da želi prijavitelj izven sodnega postopka navzven zakonito pridobivati dokumente, ki bi jih uporabljal v svojo korist. Prijavitelj in upravljavec sta v delovnopravnem sporu, zaradi česar mora upravljavec skrbeti za svoje interese ter za zasebnost delavcev. Prijavitelj s selektivnim izvensnodnim zbiranjem informacij zlorablja pravico do seznanitve. Upravljavec ne more od zaposlenih zahtevati, da mu razkrijejo vsako svoje pisanje, ki se nanaša na prijavitelja. Iz odločbe IP št. 090-15/2013/6 (11. 3. 2013) izhaja, da upravljavec nima pristojnosti, da bi pregledoval službeni ali zasebni predal e-pošte zaposlenih. Zahtevana komunikacija so osebna mnenja pošiljateljev, ki ne želijo, da je ta komunikacija izpostavi javnosti ali katerikoli drugi osebi. Zasebnost pošiljatelja ima prednost pred pravico posameznika do seznanitve. Gospod …. je sedaj vodja tehnikov, g. …. je vodja proizvodnje, g. Janežič je glavni inženir in ga. …. je inženirka ortotike in protetike. Vse te osebe so na delovnih mestih v ….. Te osebe niso odločale o odpovedi delovnega razmerja prijavitelju, so pa bile s prijaviteljem v stiku in bodo podale svojo izpoved na sodišču, če bo to potrebno. Upravljavec bo vse podatke, ki jih bo moral predložiti sodišču, tudi predložil.
IP je dne 22. 2. 2023 prijavitelja, na podlagi 9. in 146. člena ZUP, seznanil z zgornjim odgovorom upravljavca ter ga pozval, da se do njega opredeli.
IP je dne 22. 2. 2023 prijavitelja dodatno pozval, da pojasni dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo možno identificirati, dokazati obstoj in poiskati zahtevane dokumente.
Prijavitelj se je na poziv odzval 22. 2. 2023 ter 23. 2. 2023 in IP poslal kopijo dokumentov v zvezi z Upravno inšpekcijo, Inšpektoratom za delo in Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke. Poslal je tudi kopijo ločene zahteve po ZDIJZ in po »ZVOP« ter pojasnila o domnevni kršitvi predpisov. Do pojasnil upravljavca in poziva IP se je opredelil z navedbami (v nadaljevanju je podan le povzetek bistvenih in relevantnih prijaviteljevih navedb), da upravljavec že dlje časa ignorira tako prijavitelja kot IP. ZVOP-2 in Splošna uredba ne urejata omejitev pravice do seznanitve kot si jih je zamislil upravljavec. Upravljavec točno ve, za katera mnenja zaposlenih gre, saj so jih podali v točno določenem obdobju in na zahtevo vodstva. Definicija osebnega podatka ni odvisna od tega, kje podatek nastane in kdo ga ustvari, ter ne izključuje osebnih mnenj. Tudi po mnenju IP se komunikacijska zasebnost ne nanaša na službeni del e-pošte, pač pa le na zasebni. Upravljavec se napačno sklicuje na odločbo IP. Prijavitelj je zahteval točno določene izjave (mnenja, opredelitve, ocene), ne pa posledično pregledovanja celotnega poštnega predala. Očitki prijavitelju morajo biti dokumentirani, saj bi bilo nenavadno, če bi šlo le za dogovarjanje. Izredna odpoved mora imeti neko materialno osnovo in ne more temeljiti na ustni izmenjavi mnenj. Tudi KPK je izdala poročilo št. …., kjer je ugotovila, da okoliščine v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izkazujejo, da je podana vzročna zveza med podanimi prijavami, povračilnimi ukrepi in škodljivimi posledicami. Pravica do seznanitve je povsem neodvisna od sodnega postopka in procesnih pravic v tem postopku.
Prosilec je dne 13. 3. 2023 in 7. 4. 2023 IP poslal še dodatna stališča. Pojasnil je, da so zahtevni osebni podatki po definiciji njegovi osebni podatki, ker se nanašajo nanj, poleg tega jih ima upravljavec, ki jih obdeluje. Podatki so nastali med in v zvezi z izvajanjem del in nalog v okviru službe pri upravljavcu, zato ne gre za zasebno pošto oseb, ki so podatke ustvarili. IP ima v skladu z ZVOP-2 možnost zaslišati pristojne osebe pri upravljavcu ter pregledati opremo in sredstva ter dokumentacijo. Zahtevane osebne podatke se da izločiti ter natisniti.
IP je dne 11. 4. 2023 razpisal izvedbo ogleda v prostorih upravljavca, hkrati pa izdal sklep o tem, da se ogled izvede brez prisotnosti prijavitelja ali njegovega pooblaščenca. IP je dne 18. 4. 2023 izvedel ogled z ustno obravnavo v prostorih upravljavca, o čemer je bil izdelan zapisnik. Tega je IP prejel podpisanega 19. 6. 2023. Iz zapisnika izhaja, da nobena od oseb, na katere se nanaša zahteva, ne želi razkriti izjav, ki so bile podane prek e-pošte ali pa, da izjav sploh niso podale. Tudi upravljavec je zavrnil možnost vpogleda v predal e-pošte. Iz zapisnika izhaja, da določene izjave so bile podane oziroma, da obstajajo.
IP je dne 22. 5. 2023 kopijo zapisnika posredoval prijavitelju v opredelitev. Ta se je dne 24. 5. 2023 odpovedal opredelitvi do zapisnika.
IP je dne 24. 4. 2023 upravljavca ponovno pozval, da mu posreduje izpis ali drugo reprodukcijo vseh in celotnih dokumentov, ki jih je prijavitelj zahteval z zahtevo, z dne 23. 11. 2023. IP je istega dne pozval upravljavca, da mu posreduje še pisno izjavo ge. …., ki pri ogledu ni bila prisotna.
Upravljavec je dne 10. 5. 2023 IP posredoval reprodukcije zahtevanih dokumentov. Ti dokumenti prijavitelju v času nadzornega postopka niso dosegljivi, po zaključku pa odvisno od vsebine odločitve. Upravljavec je dodatno pojasnil, da je upravljavec posamezniku, ki uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki dolžan zagotoviti dostop do osebnih podatkov na pa do listin, ki so po vsebini mnenja drugih posameznikov. Gre primarno za osebne podatke teh oseb, ker je glede na vsebino, namen in učinek stališče povezano z osebo, ki je mnenje podala. Pravica posameznika ni absolutna, pač pa omejena s pravicami drugih. Zahtevani podatki sploh niso osebni podatki prijavitelja, temveč predstavljajo komunikacijo (komunikacijsko zasebnost). Tudi po četrtem odstavku 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pravica do pridobitve kopije ne sme negativno vplivati na pravice in svoboščine drugih. V konkretnem primeru bi razkritje zapisov negativno vplivalo na pravice in svoboščine teh oseb, zlasti na njihovo pravico do varstva osebnih podatkov. Ker je prijavitelju prenehalo delovno razmerje in so iz listin razvidne tudi nepravilnosti oziroma sumi na kršitev pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, je treba posameznikom, ki so te listine ustvarili nuditi smiselno najmanj enako zaščito, kot jo za prijavitelje nepravilnosti na delovnem mestu določa Zakon o zaščiti prijaviteljev.
IP je dne 26. 7. 2023, v skladu z drugim odstavkom 32. člena in drugim odstavkom 33. člena ZVOP-2, strankama poslal zapis bistvenih ugotovitev in poziv za izjavo pred odločitvijo IP o prijavi. IP je dne 3. 8. 2023 prejel odgovor upravljavca. IP odgovora prijavitelja ni prejel.
2. Splošno o pravici posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je kot temeljna človekova pravica, konkretizirana v prvem odstavku 15. člena Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter določene konkretne informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Poleg izhodiščne predpostavke, to je obstoja zahtevanih osebnih podatkov, so materialnopravni pogoji za uresničitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne uredbe naslednji:
- zahtevani podatki morajo ustrezati definiciji osebnih podatkov (pogoj podvrženosti pojmu osebnega podatka);
- zahtevani osebni podatki se morajo nanašati na prosilca (pogoj navezovanja osebnih podatkov na prosilca);
- zahtevani osebni podatki oziroma zahtevano dokumentarno gradivo kot nosilec osebnih podatkov mora obstajati v zunaj zaznavni fizični ali elektronski obliki (pogoj materializirane oblike);
- zahtevani osebni podatki se morajo nahajati v posameznikovi zbirki osebnih podatkov v smislu definicije zbirke oziroma morajo biti osebni podatki vodeni na način, da ustvarjajo zbirko osebnih podatkov (pogoj obstoja zbirke osebnih podatkov; IP namreč ni pristojen za odločanje o seznanitvi z lastnimi osebnimi podatki, ki se nahajajo izven zbirke osebnih podatkov, temveč ima glede teh posameznik pravico do sodne presoje);
- z zahtevanimi osebnimi podatki mora razpolagati upravljavec (pogoj obstoja upravljavca osebnih podatkov);
- glede zahtevanih osebnih podatkov ne smejo obstajati posebne zakonske omejitve (v smislu omejitev, ki jih predvideva četrti odstavek 15. člena in 23. člen Splošne uredbe) ali nadzakonskih omejitev dostopa do lastnih osebnih podatkov.
3. O postopku
Prvi odstavek 30. člena ZVOP-2 določa, da lahko posameznik, ki meni, da obdelava njegovih osebnih podatkov s strani upravljavca ali obdelovalca krši določbe Splošne uredbe, tega zakona ali drugih zakonov, ki urejajo obdelavo ali varstvo osebnih podatkov, ali krši določbe s temi zakoni povezanih podzakonskih predpisov ali splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil (prijavitelj s posebnim položajem), pri nadzornem organu vloži zahtevo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, s katero zahteva nadzor zakonitosti obdelave svojih osebnih podatkov (prijava), lahko pa v njej predlaga tudi potrebno ukrepanje v skladu s prejšnjim členom v primeru ugotovljenih kršitev, tako da se doseže vzpostavitev zakonitega stanja. Drugi odstavek istega člena ZVOP-2 določa, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
Prijava prijavitelja se obravnava kot zahteva za nadzor zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Nadzor namreč zajema presojo skladnosti s celotno Splošno uredbo v smislu prvega odstavka 77. člena Splošne uredbe, ki določa, da ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da vloži pritožbo pri nadzornem organu, če meni, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z njim krši to uredbo. Možna kršitev Splošne uredbe je tudi kršitev pravice do dostopa do lastnih osebnih podatkov kot jo opredeljuje prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe.
IP kot nadzorni organ po izvedenem postopku nadzora skladno s prvim odstavkom 34. člena izda odločbo. Pred izdajo odločbe mora IP skladno z drugim odstavkom 32. člena ZVOP-1 prijavitelju vročiti zapis ugotovitev, bistvenih za odločitev v tem postopku, ter ga pozvati, naj se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od dveh delovnih dni, pisno ali ustno o njih izjavi, o čemer se nadzorni organ opredeli v odločbi. Poleg tega mora IP zapis ugotovitev poslati tudi upravljavcu.
4. Predmet in meje nadzornega postopka
IP ugotavlja, da je v predmetnem nadzornem postopku sporno, (1) ali upravljavec zahtevane dokumente sploh ima in ali je možno te dokumente poiskati v zbirki dokumentarnega gradiva pri upravljavcu, (2) kateri dokumenti so to, ter (3) ali so za seznanitev z njimi oziroma s posameznimi zapisi izpolnjeni materialnopravni pogoji po 15. členu Splošne uredbe.
V nadzornem postopku se je izkazalo, da upravljavec ima določene dokumente, ki ustrezajo prijaviteljevi zahtevi, ker so bili pridobljeni oziroma uporabljeni v okviru odločanja o izredni odpovedi delovnega razmerja. Na podlagi nadzornih in preiskovalnih pooblastil iz 34.a člena ZUP, (a) in (e) točke prvega odstavka 58. člena Splošne uredbe ter 1. in 2. točke prvega odstavka 28. člena ZVOP-2 je IP od upravljavca pridobil reprodukcijo naslednjih dokumentov, ki jih je IP – ob upoštevanju vsebine prosilčevih zahtevkov – prepoznal kot zahtevane dokumente, ki so predmet tega nadzornega postopka:
1. Elektronsko sporočilo …. (»Posebno opozorilo…«), z dne 15. 9. 2022, poslano vodji službe za PKSZ ter predstojniku in v vednost še trem zaposlenim pri upravljavcu (natisnjeno besedilo, ena stran A4);
2. Elektronsko sporočilo …. (»Opozorilo …«), z dne 15. 9. 2022, poslano več zaposlenim pri upravljavcu, vključno s predstojnikom in v vednost še trem zaposlenim pri upravljavcu (natisnjeno besedilo, ena stran A4);
3. Elektronsko sporočilo …. (»Poziv…«), z dne 19. 9. 2022, poslano predstojniku, vodji službe za PKSZ in svetovalki za pravno področje ter v vednost drugim zaposlenim pri upravljavcu (natisnjeno besedilo, ena stran A4);
4. Kratek zapisnik sestanka inženirjev Ortotike in Protetike, zapisan s strani …. in po e-pošti poslan Službi za PKSZ dne 4. 10. 2022 (natisnjeno besedilo na dveh straneh A4);
5. Elektronsko sporočilo …. (»Obvestilo…«), z dne 6. 10. 2022 ob 12.59, poslano več osebam (natisnjeno besedilo na dveh straneh);
6. Elektronsko sporočilo …. (»Obvestilo…«), z dne 6. 10. 2022 ob 11.26, poslano več osebam (natisnjeno besedilo na eni strani);
7. Elektronsko sporočilo …. (»Obvestilo…«), z dne 21. 10. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani);
8. Elektronsko sporočilo …. (»Posredovano…«), z dne 24. 10. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani);
9. Elektronsko sporočilo …. (»Zahteva za…«), z dne 25. 10. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani);
10. Ocenjevalni list delovne uspešnosti, z dne 11. 7. 2022 (tri strani);
11. Ocenjevalni list delovne uspešnosti, z dne 20. 1. 2023 (tri strani);
12. Elektronsko sporočilo …. (»vaša zadeva…«), z dne 16. 11. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani);
13. Elektronsko sporočilo …., z dne 17. 11. 2022, naslovljeno na več zaposlenih pri upravljavcu (natisnjeno besedilo na eni strani).
Preostali dokumenti, ki jih je upravljavec posredoval IP niso predmet tega nadzornega postopka:
- ker nekateri od dokumentov ne ustrezajo kriterijem iz prijaviteljeve zahteve, zlasti ne po času nastanka ali posredovanja ter po vsebini. So pa ti dokumenti lahko predmet prijaviteljeve druge zahteve, ki se rešuje v okviru pritožbenega postopka pod št. 07100-7/2023;
- ker nekateri od dokumentov niso bili prepoznani kot predmet prijaviteljeve zahteve, ker iz njih ni možno zanesljivo sklepati, da se neposredno ali posredno nanašajo na prijavitelja.
Predmet tega nadzornega postopka tudi ni izjava Roberta Janežiča, ker je upravljavec ni predložil posredovanemu gradivu, kar je skladno z njegovo prepričljivo izjavo, dano na zapisnik, da take izjave ali sporočila ni nikoli podal. Zato IP ne dvomi, da je upravljavec pri posredovanju dokumentacije ravnal pravilno oziroma, da zahtevani dokument ne obstaja.
5. Presoja utemeljenosti prijave v konkretnem primeru
5.1. Glede 1. in 2. točke izreka odločbe
IP je v nadzornem postopku zaključil, da je upravljavec glede prijaviteljeve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, z dne 23. 11. 2023 kršil 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov (1. točka izreka te odločbe), ker prijavitelju neupravičeno ni posredoval osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj in so našteti v 2. točki izreka te odločbe – deset elektronskih sporočil, zapisnik sestanka in dva ocenjevalna lista. Pri vseh dokumentih je prijavitelj upravičen tudi do datumov poslanih sporočil ali dokumentov, ker gre za nujne sestavne dele teh dokumentov, saj kažejo na časovni kontekst nastanka podatkov ter služijo identifikaciji dokumentov in jih je zato treba šteti za prijaviteljeve osebne podatke, če nastopajo skupaj s preostalimi odobrenimi osebnimi podatki. Prijavitelj je upravičen tudi do osebnih imen podpisnikov oziroma avtorjev …. ter …. na dokumentih, kjer se osebna imena pojavljajo, ker gre za nujne sestavne dele dokumentov, saj služijo identifikaciji dokumentov ter kažejo na personalni kontekst pojavljanja osebnih podatkov, poleg tega pa je podatek o avtorju izjave hkrati podatek o prijavitelju in obratno. Nenazadnje so dokumenti že v sami zahtevi identificirani z avtorjem, zaradi česar avtorstva po naravi stvari ni možno prikriti. Za razliko od teh, prijavitelj ni upravičen do osebnih imen ali elektronskih naslovov pošiljateljev in prejemnikov, osebnih imen podpisnikov ter podpisov.
Glede odobrenih podatkov iz 2. točke izreka te odločbe je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi materialnopravni pogoji za seznanitev:
1. ker s temi podatki oziroma z dokumenti, na katerih se podatki nahajajo razpolaga …. kot upravljavec v smislu definicije iz (7) točke 4. člena Splošne uredbe, saj: (1) ima pravno in dejansko (fizično) oblast nad temi podatki, (2) je sam določil namen in sredstva obdelave teh podatkov in (3) je podatke ustvaril, pridobil in uporabil ter jih še uporablja v okviru urejanja delovnopravnih razmerij v vlogi delodajalca, pri čemer je podlaga za vodenje osebnih podatkov zlasti v 48. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) v zvezi z (b) točko prvega odstavka 6. člena in (b) točko drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe;
2. ker se ti osebni podatki nahajajo v materializirani obliki, kar pomeni v posameznih dokumentih v elektronski ali papirni obliki, konkretno v elektronskih sporočilih ter v obliki natisnjenih (reproduciranih) dokumentov. Ne gre le za elektronska sporočila v predalih elektronske pošte zaposlenih, pač pa tudi za reproducirane dokumente, ki so bili neposredno uporabljeni v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja in imajo vlogo dokazil;
3. ker so ti osebni podatki oziroma nosilni dokumenti del zbirke osebnih podatkov, saj upravljavec vodi sistematično urejen zbir dokumentov v zvezi z izredno odpovedjo delovnega razmerja, ki se nanaša na prijavitelja. Predmetni osebni podatki se torej nahajajo v funkcionalno zaključeni celoti dokumentov oziroma v »mapi«, kar pomeni, da se vsebinsko povezani dokumenti vodijo z isto funkcijo (namenom) v sklopu, ki je fizično ali funkcionalno ločen od drugih dokumentov ali zbirk. Pri tem je nepomembno, ali se »mapa« vodi v papirni ali/in v elektronski obliki (npr. kot datotečne mape na elektronskem nosilcu podatkov) in kako se zbirka imenuje. Upravljavec sicer zatrjuje, da dokumenti niso evidentirani in da se ne vodijo v posebnem dokumentarnem sistemu, vendar ta okoliščina ni bistvena, saj je evidentiranje le ena od (učinkovitih) metod za doseganje urejenosti dokumentarnega gradiva. Važno je, da gre v konkretnem primeru za strukturo niza podatkov, zaradi česar je posamezne dokumente ter prijaviteljeve osebne podatke možno enostavno poiskati in izločiti že po osnovnih iskalnih kriterijih (npr. prijaviteljevo osebno ime). Poleg te zbirke osebnih podatkov se predmetna elektronska sporočila nahajajo tudi v elektronskem poštnem predalu upravljavčeve e-pošte z domeno ir-rs.si, ki je prav tako zbirka osebnih podatkov iz smiselno enakih razlogov kot so opisani zgoraj;
4. ker so ti osebni podatki očitno v zvezi s prijaviteljem, ki je ne le posredno določljiv, pač pa tudi neposredno določen, in sicer s pomočjo osebnega imena, naziva oziroma delovnega mesta, naziva delodajalca, dejstva obstoja nekdanjega delovnega razmerja, dela v določeni organizacijski enoti, identitete nadrejenih oseb, vrste dela in vsebine delovnopravnega spora;
5. ker se ti osebni podatki nanašajo na prijavitelja, saj govorijo o prijaviteljevi identiteti, prijaviteljevih lastnostih (npr. način komunikacije, način opravljanja dela, odnos do dela in delovnih sredstev, izkušnje in znanja, osebnostne lastnosti), njegovih ravnanjih (npr. vsebina in vrsta komunikacije, opravljeno delo, vlaganje raznih pisanj, opustitve dolžnosti), njegovih stanjih (npr. psihično stanje), njegovih razmerjih (npr. delovno razmerje in njegova vsebina, razmerja s sodelavci in nadrejenimi), njegovem statusu (npr. izobrazba, naziv delovnega mesta, vrsta dela) ter neposrednih vzrokih in posledicah vseh naštetih elementov (npr. vzdušje v kolektivu in odnosi med sodelavci). Ti podatki so v objektivni in neposredni zvezi s prijaviteljem. To pomeni, da so ti osebni podatki objektivno gledano v tako tesni zvezi s prijaviteljem, da je moč govoriti o podatkih, ki se »nanašajo na posameznika«, za razliko od preostalih podatkov na dokumentih, do katerih prijavitelj ni upravičen, ker so z njim v preveč oddaljeni ali posredni zvezi;
6. ker so podatki o tem, kaj so določeni zaposleni povedali o prijavitelju, tudi njegovi osebni podatki. Ti se namreč nanašajo nanj, saj nudijo informacije o prijaviteljevih osebnih elementih kot so bili predstavljeni že v prejšnji točki. Za osebne podatke posameznika gre tudi takrat, ko jih neka oseba ustvari in potem sporoči ali posreduje drugim osebam in so ti podatki v končni fazi namenjeni v neko zbirko podatkov. Pri tem ni važno, ali podatki izvirajo iz zbirke podatkov, ali so podatki resnični ali ne in, ali so strogo subjektivne (osebno mnenje avtorja) ali povsem objektivne narave (goli opis dejstev). Osebni podatek je v skladu z definicijo iz (1) točke 4. člena Splošne uredbe katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Za razliko od teh podatkov, pa ne gre za prijaviteljeve osebne podatke v delu, ko avtorji obravnavanih dokumentov govorijo zgolj o svoji identiteti in svojem ravnanju, statusu in stanju, svojih lastnostih, razmerjih in podobnem, ter ko govorijo o tretjih osebah ali celo o povsem splošnih in nevtralnih dejstvih, ki se ne navezujejo na nikogar, pa čeprav so ti podatki v posredni zvezi s prijaviteljem;
7. ker dejstvo, da so predmetne izjave hkrati tudi osebni podatki tistih, ki so podali izjavo, samo po sebi nikakor ne pomeni, da prijavitelj do njih ni upravičen. Pravica do varstva osebnih podatkov avtorjev izjav ni nič močnejša, pač pa enako močna pravica v razmerju do prijaviteljeve pravice do seznanitve. Pravica do seznanitve je del iste pravice do varstva osebnih podatkov kot jo imajo avtorji, tako po Ustavi RS kot po Splošni uredbi. Gre za pojav osebnih podatkov z dvojno naravo, ki se hkrati nanašajo na dve osebi, pri čemer sta obe upravičeni do seznanitve z njimi v celoti. V primeru takih podatkov je za obe osebi izpolnjen materialnopravni pogoj navezovanja podatkov na določenega ali določljivega posameznika (npr. za primerjavo, podatek o času poroda je hkrati osebni podatek matere in otroka). Če bi bila zaradi sklicevanja na varstvo osebnih podatkov drugih oseb, zavrnjena pravica do seznanitve prijavitelju, bi to pomenilo protipravno onemogočanje seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Zgolj v primeru, če bi izjemoma bile podane posebne okoliščine, zaradi katerih bi varstvo osebnih podatkov avtorjev izjav prevladalo nad pravico posameznika do seznanitve, bi bilo možno na podlagi tehtanja pravic, deloma zavrniti pravico posameznika (npr. posebej občutljivi zdravstveni podatki, podatki v zvezi z nasiljem v družini, podatki o zlorabah in kaznivih dejanjih). V konkretnem primeru IP ni ugotovil nikakršnih razlogov za to, da bi bilo potrebno ali sploh možno tehtanje pravic. Upravljavec se je zgolj na splošno skliceval na varstvo zasebnosti zaposlenih, kar je že bilo pojasnjeno, da samo po sebi ne prevlada nad enako močno pravico do seznanitve. Določba četrtega odstavka 15. člena Splošne uredbe o tem, da pravica do pridobitve kopije ne vpliva negativno na pravice in svoboščine drugih, je v skladu z uvodnim recitalom 63 mišljena zlasti kot varovalka na področju varstva pravic intelektualne lastnine (avtorske in sorodnih pravic ter pravic industrijske lastnine) in varstva poslovne skrivnosti. Zato ta izjema v konkretnem primeru že iz tega razloga ne pride v poštev. Poleg tega mora po Splošni uredbi iti za negativen (torej poseben) vpliv, ne pa za kakršenkoli vpliv na pravice drugih kot je seznanitev z »običajnimi« osebnimi podatki s strani upravičene osebe;
8. ker je IP ugotovil, da odobrena elektronska sporočila in odobreni dopis niso zasebna pisanja ali zasebna komunikacija, temveč interna službena komunikacija iz naslednjih razlogov: (1) vsebina pisanj je namenjena pristojnim osebam pri upravljavcu za rešitev službene problematike odnosov med zaposlenimi, (2) vsa elektronska sporočila so bila poslana na več elektronskih naslovov torej več prejemnikom, zaradi česar ne gre za zaupni odnos med dvema osebama ali z zaprto skupino oseb, (3) elektronska sporočila in dopis so bili namenjeni pristojnim zaposlenim osebam pri upravljavcu, ki bi lahko pomagali pri reševanju problematike, (4) vsa elektronska sporočila so bila poslana iz službenih naslovov na službene naslove naslovnikov, (5) vsebina dokumentov se tiče izključno službenih zadev v zavezi s prijaviteljem – gre namreč za opozorila, prošnje, pozive in pojasnila o ali v zvezi s prijaviteljem in njegovim delovnim razmerjem ter njegovim razmerjem do zaposlenih in dela, (6) dokumenti ne vsebujejo neformalnih sporočil ali sporočil osebne narave izven službene tematike in (7) izključni namen dokumentov je opozoriti na težave v organizacijski enoti ter njihovi razrešitvi. Glej tudi točko 6. (7) obrazložitve;
9. ker Splošna uredba, ZVOP-2 ali delovnopravna zakonodaja ter druga področna zakonodaja (na primer s področja osnovne dejavnosti upravljavca) za konkretni primer ne določa nobenih omejitev pravice do seznanitve.
5.2. Glede 3. točke izreka odločbe
IP je v nadzornem postopku zaključil, da upravljavec glede prijaviteljeve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, z dne 23. 11. 2023 v preostalem delu ni kršil 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ker prijavitelju upravičeno ni posredoval preostalih podatkov oziroma dokumentov, saj ne gre za njegove osebne podatke ali ker zahtevanih dokumentov oziroma osebnih podatkov ni.
Glede neodobrenih dokumentov (vključno z izjavo g. ….) in neodobrenih oziroma preostalih delov dokumentov iz 2. točke izreka te odločbe je IP ugotovil, da prijavitelj do teh ni upravičen:
- ker ne ustrezajo merilom iskanja, ki jih je postavil prosilec, ali/in
- ker zahtevanih dokumentov ni (na primer izjave g. Janežiča), ali/in
- ker preostali zapisi in dokumenti kot celote vsebujejo splošne opise stanja v organizacijski enoti (delo, kadri, vzdušje…), lastna ravnanja avtorjev izjav, osebne posledice in njihove razloge, lastne načrte oziroma nameravana ravnanja ali opustitve, lastne želje in občutke, opise dosedanjih ukrepov avtorjev, opisi ravnanj drugih oseb, ugotovitve glede ukrepov vodstva, splošen opis proizvodnje in delovnih, organizacijskih ter materialnih razmer, opis težav v enoti, opisi kakovosti dela v enoti, strokovne ocene in strokovna pojasnila o proizvodnji, materialih, medicinskih pripomočkih ipd., zaradi česar se neposredno in objektivno ne nanašajo na prijavitelja, ali/in
- ker prijavitelj v dokumentih ali posameznih zapisih ni neposredno ali posredno določljiv oziroma ga ni bilo možno identificirati niti na ravni določljivosti.
6. Opredelitev do drugih navedb strank
IP se je do argumentov obeh strank že opredelil v prejšnjem poglavju te odločbe. Glede dodatnih argumentov upravljavca v odgovoru, z dne 3. 8. 2023 IP pojasnjuje:
1. Glede navedbe upravljavca, da bi bilo treba v postopek aktivno vključiti avtorje dokumentov, IP pojasnjuje, da so bili avtorji kot priče zaslišani v okviru ustne obravnave ter so se o razkritju tudi izjavili. Nadalje velja, da ZVOP-2 v 27. členu izključuje stransko udeležbo. In nenazadnje je treba upoštevati, da stališče avtorjev (torej njihova gola želja, da se dokumenti ne razkrijejo, brez da bi za uresničitev te želje obstajala podlaga v Splošni uredbi ali nekem zakonu) ne more prevladati nad ugotovitvijo IP, da ne gre za zasebna sporočila ter da so izpolnjeni vsi drugi predpisani pogoji za seznanitev;
2. Glede navedbe upravljavca, da gre za osebne podatke avtorjev sporočil, IP pojasnjuje, da je bilo v prejšnjem poglavju pojasnjeno, da dvojna narava osebnih podatkov sama po sebi ne more biti razlog za zavrnitev pravice posameznika;
3. Glede navedbe upravljavca, da IP upravljavca ni pozval, da konkretizira negativne posledice razkritja dokumentov, IP pojasnjuje, da je konkretizacija razlogov za zavrnitev zahteva bistvena naloga upravljavca, ko je odločal o zahtevi oziroma izdal zavrnilno odločitev, pa tega ni storil. V nadzornem postopku se je upravljavec lahko do vseh vidikov opredelil tudi na ustni obravnavi. Poleg tega 33. člen ZVOP-2 predvideva, da se upravljavec lahko opredeli do stališča IP in ugotovljenih dejstev po tem, ko prejme zapis dejanskega stanja in ugotovitev. To je upravljavec storil s predmetnim odgovorom;
4. Glede navedbe upravljavca, da je 27. člen ZVOP-2 v nasprotju z Ustavo RS, IP pojasnjuje, da je to stališče za predmetni postopek irelevantno, ker je IP, kljub morebitni protiustavnosti dolžan voditi nadzorni postopek in sprejeti meritorno odločitev. Odločitev o vložitvi zahteve za presojo ustavnosti ni zakonska dolžnost IP, temveč je odločitev o tem zgolj njegova pristojnost oziroma je vložitev zahteve v njegovi diskreciji. Poleg tega IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni zaznal očitne ovire za vodenje oziroma za odločanje v nadzornem postopku, ker mnenja »stranskih udeležencev« pri presojanju pravnih vprašanj (tj. za razlago materialnega prava) niso relevantna;
5. Glede navedbe upravljavca, da IP v zapisu ugotovitev ni argumentirano pojasnil razlike med besedili, ki bodo verjetno razkrita ter preostalimi deli dokumentov, IP pojasnjuje, da so konkretni razlogi (pravno naziranje in s tem povezana dejstva) za ugoditev že bili pojasnjeni, saj je to bistveni del nadzornega postopka, ponovno in še dodatno pa so pojasnjeni v poglavju 5.2. obrazložitve te odločbe;
6. Glede navedbe upravljavca, da je IP v zapisu ugotovitev navajal nedoločeno »verjetnost« razkritja določenih delov dokumentov, IP pojasnjuje, da v fazi izdaje zapisa ugotovitev, IP še ni mogel sprejeti dokončne odločitve o pravici oziroma prijavi ter s tem prejudicirati zadeve. Končna odločitev je namreč lahko drugačna, saj imata stranki možnost vplivati na odločitev;
7. Glede navedbe upravljavca, da gre za pisma, pa čeprav so bila odprta ter naslovljena na sodelavce, IP pojasnjuje, da je IP odločil o razkritju dokumentov, ki so del delovnopravne zadeve in ne o razkritju zasebnih »pisem« ali poštnega predala. Ti dokumenti so dokazila v internem postopku odpovedi delovnega razmerja in bodo lahko dokazila tudi v sodnem sporu. Vir, oblika in način nastanka teh dokumentov so irelevantni, važna je njihova funkcija in vsebina. Predmet ustavnega varstva zasebnosti pisanj se ne more nanašati na tipično službene dokumente z izključno službeno vsebino. Velika večina službenih dokumentov v vsakem primeru nastane pri taki ali drugačni notranji ali zunanji komunikaciji med osebami in zaradi tega nikakor gre avtomatično za zasebna pisma;
8. Glede navedbe upravljavca, da dokumenti niso del nobene zbirke, IP pojasnjuje, da bi bil, če bi to držalo, upravljavec brez dokazil zoper prijavitelja v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja, saj teh dokumentov ne bi bilo niti v službenem poštnem predalu kot tipični zbirki osebnih podatkov, kaj šele v dokumentarnem gradivu postopka izredne odpovedi delovnega razmerja ter teh dokumentov ne bi pridobil niti upravljavčev pooblaščenec za potrebe izvajanja pravne pomoči v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja;
9. Glede navedbe upravljavca, da ni jasno, zakaj bi bili osebni podatki prijavitelja tudi elektronski naslov, osebno ime in podpis …. in …., IP pojasnjuje, da se je do tega vprašanja dodatno opredelil v prvem odstavku točke 5.1.
7. Sklepno
Prvi odstavek 34. člena ZVOP-2 določa, da odločba v postopku nadzora poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek, vsebuje:
1. ugotovitev o obstoju ali neobstoju zatrjevane kršitve obdelave osebnih podatkov prijavitelja s posebnim položajem v trenutku vložitve prijave;
2. ukrepe, odrejene upravljavcu ali obdelovalcu glede obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo na prijavitelja s posebnim položajem, in rok za njihovo izvedbo;
3. dovoljen obseg pregleda spisa zadeve za prijavitelja s posebnim položajem.
V 4. točki izreka te odločbe je IP odločil, da lahko prijavitelj pravico do pregledovanja upravne zadeve (82. člen ZUP, prvi odstavek) pri IP izvršuje v celoti. Le glede dokumentov, ki so predmet zahteve in se nahajajo v zadevi, lahko pravico izvršuje zgolj v delu, do katerega je upravičen v skladu z 2. točko izreka te odločbe.
Posebni stroški organu v tem nadzornem postopku niso nastali (5. točka izreka). Prijavitelj in upravljavec nosita svoje stroške, vključno z morebitnim zastopanjem (drugi odstavek 30. člena ZVOP-2).
Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter plačati sodno takso.
dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.
državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov
