Številka: 07106-7/2023/5
Datum: 11. 9. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi petega odstavka 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS; v nadaljevanju ZPacP) ter na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07– ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H in 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: …., z dne 13. 7. 2023 zoper odločitev izvajalca zdravstvene dejavnosti: ….zdravstveni dom…., z dne 22. 5. 2023, izdaja v zadevi seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca ….., z dne 13. 7. 2023 zoper odločitev izvajalca …., z dne 22. 5. 2023, se ugodi in se odločitev izvajalca odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje izvajalcu. Ta mora o prosilčevi zahtevi za seznanitev, z dne 9. 5. 2023 odločiti v skladu z določbami drugega odstavka 42. člena ZPacP ter pri tem upoštevati usmeritve iz te odločbe (točka 4. obrazložitve), in sicer v 15 dneh od vročitve te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Prosilec sam nosi svoje stroške.
Obrazložitev:
Prosilec je dne 25. 4. 2023 pri izvajalcu prvič vložil zahtevo za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na pokojno pacientko …., rojeno 7. 6. 1921 in umrlo 24. 2. 2023. Izvajalec je zahtevo zavrnil. Zatem je dne 9. 5. 2023 prosilec pri izvajalcu vložil drugo, dopolnjeno zahtevo, v kateri je pojasnil, da je umrla pacientka sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zaradi katere je bil kot zakoniti dedič prikrajšan pri nujnem deležu. Pacientka naj bi bila ob podpisu pogodbe v slabem zdravstvenem stanju, z izrazitim upadom kognitivnih sposobnosti, v starosti 96 let in povsem gluha. Zato bi potreboval podatke o njenem zdravstvenem stanju, saj bi bilo treba ugotoviti, ali je bila pacientka sposobna skleniti pogodbo.
Izvajalec je na drugo zahtevo prosilcu odgovoril dne 22. 5. 2023. Pojasnil je, da je zahteva zavrnjena, ker niso izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 42. člena ZPacP. Nadalje je izvajalec pojasnil, da ni bil pozvan za posredovanje zdravstvene dokumentacije s strani sodišča. Izvajalec se je v odgovoru skliceval tudi na prvi odgovor, z dne 17. 5. 2023, kjer je bilo navedeno, da za zapuščinski postopek prosilec ne potrebuje zaprošenih podatkov; ti bi bili potrebni le, če bi bil prosilec s strani zapuščinskega sodišča napoten na pravdni postopek; kopijo dokumentacije bi lahko prejel na podlagi dokazila o vloženi tožbi.
Prosilec je zoper drugo obvestilo vložil pritožbo pri IP, in sicer dne 13. 7. 2023. V pritožbi je podrobno pojasnil svoj pravni interes in izrazil nestrinjanje z odločitvijo, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z 42. členom ZPacP. Ker prosilec ni priložil vseh relevantnih dokazil, je IP prosilca pozval, da pritožbo dopolni. IP je prejel dopolnitev pritožbe dne 16. 8. 2023. IP je prosilca dodatno pozval še za potrditev, da je se je z odgovorom izvajalca (ki ga je izvajalec napačno poslal prosilcu le po e-pošti) seznanil bistveno kasneje kot je bilo sporočilo poslano, zaradi česar ni zamudil 15 dnevnega roka za pritožbo.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet in meje odločanja na drugi stopnji
V konkretnem primeru je sporno le vprašanje, ali in katere izmed več možnih pogojev izpolnjuje prosilec za seznanitev po drugem odstavku 42. člena ZPacP. IP se ni spuščal v konkretno presojo, kateri posamezni dokumenti so predmet zahteve in ali so izpolnjeni vsi materialnopravni pogoji za seznanitev in o pritožbi tudi ni meritorno odločil iz naslednjih razlogov:
- ker je bilo sporno le vprašanje ustrezno izkazanih pogojev za seznanitev,
- ker IP nima na razpolago celotne zdravstvene dokumentacije in drugih informacij, ki so potrebne za meritorno odločitev (npr. morebiten obstoj prepovedi), to presojo pa bo lahko bolj učinkovito izvedel izvajalec, in
- ker tudi izvajalec v izpodbijani odločitvi ni presojal vseh materialnopravnih pogojev in se ni opredelil do same zdravstvene dokumentacije (ni ugotavljal njenega obstoja, obsega, vrste, oblike in ni navedel popisa dokumentacije).
Zato je bilo treba zadevo vrniti v ponovno odločanje na prvo stopnjo, dokončno odločiti pa le o bistvenem dejanskem vprašanju, tj. ali je prosilec izkazal, da izpolnjuje pogoje za seznanitev kot pacientkin ožji svojec.
2. Splošno o pravni podlagi in pogojih za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo
V konkretnem primeru je za presojo pravice do seznanitve relevanten 42. člen ZPacP, ki ureja pogoje za upravičenost različnih kategorij zunanjih uporabnikov do reprodukcije zdravstvene dokumentacije pacientov, ki so že umrli.
Ker prosilec spada med privilegirane upravičence (ožji svojci), so v konkretnem primeru relevantne naslednje določbe:
- prvi stavek drugega odstavka 42. člena ZPacP, ki določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši;
- drugi stavek drugega odstavka 42. člena ZPacP, ki določa, da se osebam iz prejšnjega stavka omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve;
- tretji odstavek 42. člena ZPacP, ki določa, da se zahteva za seznanitev oseb iz prejšnjega odstavka delno ali v celoti zavrne, če tako določa zakon, ali če je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič izrecno prepovedal.
Materialnopravni pogoji za uresničitev pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo so v konkretnem primeru naslednji:
1. Zahtevani dokumenti morajo predstavljati zdravstveno dokumentacijo v smislu 42. člena ZPacP in področne zakonodaje (pogoj podvrženosti pojmu zdravstvene dokumentacije);
2. Z zahtevanimi dokumenti mora razpolagati izvajalec zdravstvene dejavnosti v smislu pojmovnika iz 2. člena ZPacP (pogoj obstoja izvajalca zdravstvene dejavnosti, kot upravljavca dokumentacije);
3. Izvajalec mora z zahtevanimi dokumenti razpolagati oziroma zahtevano gradivo mora obstajati v zunaj zaznavni fizični ali elektronski obliki (pogoj materializirane oblike);
4. Zahtevani dokumenti se morajo nanašati na določenega pacienta, na katerega se nanaša zahteva (pogoj navezovanja zdravstvene dokumentacije na določenega pacienta);
5. Dejstvo, da je pacient že umrl (pogoj smrti);
6. Pogoj neobstoja prepovedi, ki bi jo podal pacient za časa življenja ali specialne prepovedi po zakonu;
7. Pogoj zatrjevanega zakonitega namena seznanitve.
3. Presoja upravičenosti do seznanitve v konkretnem primeru
Ker prosilec spada med privilegirane upravičence, za seznanitev ni dolžan obrazložiti ali/in dokazati pravnega interesa za seznanitev. Prav tako ni dolžan predložiti ustrezne listine kot dokaza za obstoj pravnega interesa. Zato je izvajalec neupravičeno presojal obstoj oziroma izkazanost pravnega interesa. To pomeni, da v konkretnem primeru ni važno, ali je prosilec že bil napoten na pravdo in ali je že vložil tožbo in podobno.
Prosilec je bil v zahtevi dolžan zgolj pojasniti, za kakšen namen bo uporabil zdravstveno dokumentacijo, pri čemer mora biti ta namen zakonit. IP ugotavlja, da iz zahteve prosilca izhaja, da je jasno in konkretno pojasnil namen seznanitve – to je seznanitev z zdravstvenim stanjem pacientke zaradi izpodbijanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ker naj bi bila pacientka v času njene sklenitve domnevno nerazsodna in je bil prosilec posledično domnevno prikrajšan pri dedovanju. Tak namen je nedvomno zakonit, saj gre za legitimno (družbeno sprejemljivo) in za pravno urejeno uporabo zdravstvene dokumentacije tako po materialnopravni plati (npr. predpisi s področja pogodbenega prava in splošnih pravil civilnega prava) kot tudi po procesnopravni plati (npr. predpisi s področja civilnega procesnega prava).
Zakoniti namen ni enako kot pravni interes. Pravni interes je osebna (ne tuja ali javna) in na predpise oprta neposredna korist tistega, ki zaproša za dokumentacijo, pri čemer mora biti vsebina dokumentacije odločilna za realizacijo pravnega interesa. Pričakovana korist mora biti pravna, torej se mora izražati v sferi prosilčevih pravic in pravnih razmerij. Pravni interes je zlasti podan, če bi želena dokumentacija lahko objektivno vplivala na pravni položaj ali upravičene interese osebe, ki vloži zahtevo, na primer, da bi upravičenec dokumente uporabil v nekih formalnih postopkih za uveljavljanje določenih pravic ali za nasprotovanje zahtevkom (npr. v sodnem postopku, upravnem postopku, zavarovalniškem postopku, pritožbenem postopku po ZPacP). Za razliko od pravnega interesa zakoniti namen predstavlja bistveno nižji standard obrazložitve zahteve oziroma dokazovanja. Uporabnik mora v zahtevi zgolj zatrjevati določeno uporabo podatkov (npr. seznanitev z dokumentacijo za namen proučitve možnosti za civilni sodni postopek), edini pogoj pa je, da ta uporaba podatkov ne sme biti nezakonita (npr. javna objava podatkov o pacientu ali uporaba podatkov, ki bi prizadela pieteto pacientovih svojcev).
IP še dodaja, da ZPacP v zvezi z »zakonitim namenom« in tudi v zvezi s »pravnim interesom« ne zahteva, da je nek formalni postopek že v teku (npr. da je tožba s strani uporabnika že vložena) in tudi ne zahteva, da se tak postopek kasneje obvezno začne. Treba je upoštevati, da je namen 42. člena ZPacP med drugim tudi v izvensodnem zbiranju dokaznega in informativnega gradiva. Prosilec bi si na podlagi pridobljene zdravstvene dokumentacije lahko ob strokovni pomoči ustvaril sliko o možnem pravnem zahtevku ter postopku in o možnostih za uspeh. Ni pa obvezan, da tak pravi zahtevek tudi uveljavlja.
IP še ugotavlja, da je prosilec z dokazili ustrezno dokazal dejstvo pacientkine smrti in zahtevano sorodstveno zvezo mati - sin.
Glede na zgoraj navedeno je izvajalec napačno ugotovil dejansko stanje zaradi napačne interpretacije materialnega prava. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
4. Usmeritve za ponovno odločanje o zahtevi na prvi stopnji
Glede na ugotovitve in zaključke iz prejšnje točke, mora izvajalec v ponovnem postopku:
- izhajati iz dejstva, da je prosilec ustrezno pojasnil zakoniti namen seznanitve, torej, da je izpolnil ta materialnopravni pogoj za seznanitev, zaradi česar mu ni treba izkazati še pravnega interesa ali o tem prilagati ustreznih listin,
- ugotoviti obstoj zahtevane zdravstvene dokumentacije ter jo identificirati in glede na to odobriti seznanitev ter obseg in način seznanitve,
- presoditi, ali so izpolnjeni vsi preostali materialnopravni pogoji, zlasti, ali je bila morebiti podana prepoved s strani pacientke (to se preveri v sami zdravstveni dokumentaciji) in
- presoditi, kateri deli zdravstvene dokumentacije so relevantni za realizacijo prosilčevega izkazanega zakonitega namena ter na tej podlagi omogočiti popolni ali delni dostop (relevantni so namreč zlasti tisti deli, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na presojo pacientkine sporne razsodnosti v času sklenitve pogodbe).
5. Sklepno
IP je prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, ki določata, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe.
Ta odločba ne vpliva na zahteve prosilca, ki jih je morebiti podal ločeno od predmetne zadeve. Če je prosilec morebiti že prejel zahtevano zdravstveno dokumentacijo po drugi poti ali na drugi podlagi, lahko pri izvajalcu zahtevo tudi umakne; v tem primeru realizacija te odločbe ni potrebna.
Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (2. točka izreka). Prosilec sam nosi svoje stroške, ker se je postopek začel na njegovo zahtevo.
Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba v upravnem sporu, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali kopiji ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.
samostojni svetovalec IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
