Številka: 07106-5/2023/3
Datum: 8. 9. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi petega odstavka 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS; v nadaljevanju ZPacP) ter na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07– ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H in 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke: …… zoper odločitev izvajalca zdravstvene dejavnosti: ….zdravstveni dom…., št. s-23a/2023, z dne 31. 5. 2023, izdaja v zadevi seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrle pacientke naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke ….., z dne 12. 6. 2023 zoper odločitev izvajalca ….., št. s-23a/2023, z dne 31. 5. 2023, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Prosilka sama nosi svoje stroške, vključno z zastopanjem.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je po pooblaščencu dne 20. 4. 2023 pri izvajalcu vložila zahtevo za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na pokojno pacientko …., rojeno 15. 9. 1932. Zahtevo je utemeljila na vseh določbah 42. člena ZPacP ter na vseh določbah 9. člena ZVOP-2. Pred tem se je prosilka sklicevala na predhodno vloženo zahtevo, z dne 6. 3. 2023, v kateri je pojasnila relevantne okoliščine, zlasti, da je v teku zapuščinski postopek pri …., da je prosilka zakonita dedinja po umrli pacientki, da je zdravstvena dokumentacija potrebna za ugotovitev oporočne sposobnosti umrle pacientke. Omenjena zahteva je bila zavrnjena z dopisom, z dne 11. 4. 2023, ki ni predmet te pritožbe.
Izvajalec je dne 31. 5. 2023 izdal obvestilo, s katerim je zahtevo zavrnil. Pojasnil je, da ni izkazan pravni interes, ker samo dejstvo, da je prosilka vabljena na zapuščinsko obravnavo še ne izkazuje pravnega interesa. V nadaljevanju je izvajalec pojasnil definicijo pravnega interesa ter obrazložil, da v zapuščinskem postopku še ni konkretne koristi, saj ta nastopi šele, ko zapuščinsko sodišče izda sklep o napotitvi na pravdo oziroma ko stranka vloži tožbo, s katero zatrjuje obstoj svojih pravic ali koristi in takrat predloži dokaze s pomočjo zdravstvene dokumentacije. Pravni interes bi bil izkazan šele, če bi prosilka izvajalcu predložila sklep sodišča o napotitvi na pravdo. Izvajalec se je skliceval tudi na mnenje IP št. 07121-1/2020/1676, z dne 23. 9. 2020, ki govori o pravnem interesu.
Prosilka je po pooblaščencu dne 12. 6. 2023 vložila pritožbo zoper zgornje obvestilo izvajalca. V pritožbi je navedla, da je stališče izvajalca zgrešeno, ker pomeni odstop od načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Dediči lahko na podlagi dejanskega stanja, ki se razkrije v zapuščinskem postopku sklenejo dedni dogovor, s čimer se izognejo pravdnemu postopku. V konkretnem primeru je problematična oporočna sposobnost umrle pacientke. Stališče izvajalca prosilko »sili« v pravdni postopek. Meni tudi, da njeno stališče skladno z mnenjem IP, ki ga navaja izvajalec, saj bi želeni podatki objektivno vplivali na pravni položaj ali upravičene interese, ker bi se uporabili v nekih formalnih postopkih za uveljavljanje pravic, v konkretnem primeru v zapuščinskem postopku.
IP je dne 6. 9. 2023 prosilko na podlagi 67. člena ZUP pozval, da IP-ju posreduje informacijo o tem, v kakšne sorodstvenem razmerju je prosilka do umrle pacientke ter dokazilo o morebitnem razmerju mati – hči. Prosilka je še istega dne pojasnila, da je nečakinja umrle pacientke in o tem predložila dokazilo – zapisnik zapuščinske obravnave.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet in meje odločanja na drugi stopnji
Ker je prosilka nečakinja umrle pacientke in zaradi tega ne spada med pacientkine ožje svojce, je v konkretnem primeru sporno, ali predloženo odvetniško pooblastilo ustreza zahtevi po predložitvi ustrezne listine o pravnem interesu iz petega odstavka 42. člena ZPacP.
Ker je izvajalec o zahtevi odločil na podlagi ZPacP (in ne na podlagi ZVOP-2), je tudi IP o pritožbi odločil na podlagi relevantnih določb ZPacP. Poleg tega velja, da IP ni pristojen za vodenje pritožbenega postopka v primeru zavrnitve zahteve, ki bi se naslanjala le na podlage iz 9. člena ZVOP-2, ki ga v zahtevi omenja prosilec.
2. Splošno o pravni podlagi in pogojih za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo
V konkretnem primeru je za presojo pravice do seznanitve relevanten 42. člen ZPacP, ki ureja pogoje za upravičenost različnih kategorij zunanjih uporabnikov do reprodukcije zdravstvene dokumentacije pacientov, ki so že umrli.
Ker prosilka ne spada me privilegirane upravičence (ožji svojci), sta v konkretnem primeru relevantna:
- zadnji stavek drugega odstavka 42. člena ZPacP, ki določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo tudi druge osebe (torej tisti upravičenci, ki niso našteti v prejšnjih stavkih, kar pomeni, da sem spadajo tudi nečaki oziroma nečakinje), ki za to izkažejo pravni interes z ustrezno listino, pri čemer se jim omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje njihovega pravnega interesa;
- tretji odstavek 42. člena ZPacP, ki določa, da se zahteva za seznanitev oseb iz prejšnjega odstavka delno ali v celoti zavrne, če tako določa zakon, ali če je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič izrecno prepovedal.
Materialnopravni pogoji za uresničitev pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo so v konkretnem primeru naslednji:
1. Zahtevani dokumenti morajo predstavljati zdravstveno dokumentacijo v smislu 42. člena ZPacP in področne zakonodaje (pogoj podvrženosti pojmu zdravstvene dokumentacije);
2. Z zahtevanimi dokumenti mora razpolagati izvajalec zdravstvene dejavnosti v smislu pojmovnika iz 2. člena ZPacP (pogoj obstoja izvajalca zdravstvene dejavnosti, kot upravljavca dokumentacije);
3. Izvajalec mora z zahtevanimi dokumenti razpolagati oziroma zahtevano gradivo mora obstajati v zunaj zaznavni fizični ali elektronski obliki (pogoj materializirane oblike);
4. Zahtevani dokumenti se morajo nanašati na določenega pacienta, na katerega se nanaša zahteva (pogoj navezovanja zdravstvene dokumentacije na določenega pacienta);
5. Dejstvo, da je pacient že umrl (pogoj smrti);
6. Pogoj neobstoja prepovedi, ki bi jo podal pacient za časa življenja ali specialne prepovedi po zakonu;
7. Pogoj izkazanega kvalificiranega pravnega interesa z ustrezno listino (dokazilom);
8. Pogoj zakonitega namena seznanitve, ki je že vključen v pogoj iz prejšnje točke, kar pomeni, da je ta avtomatično izpolnjen, če je izpolnjen pogoj izkazanega pravnega interesa z ustrezno listino.
Ker prosilka kot nečakinja pokojne pacientke spada med pogojne upravičence, mora za seznanitev izkazati kvalificiran pravni interes – to pomeni ne le s pisno obrazložitvijo (tj. z utemeljitvijo, v čem gre za njeno osebno neposredno in na predpise oprto osebno korist), temveč tudi z dodatno listino, ki zatrjevani pravni interes dokazuje. Pravni interes je osebna (ne tuja ali javna) in na predpise oprta neposredna korist tistega, ki zaproša za dokumentacijo, pri čemer mora biti vsebina dokumentacije odločilna za realizacijo pravnega interesa. Pričakovana korist mora biti pravna, torej se mora izražati v sferi prosilčevih pravic in pravnih razmerij. Pravni interes je zlasti podan, če bi želena dokumentacija lahko objektivno vplivala na pravni položaj ali upravičene interese osebe, ki vloži zahtevo, na primer, da bi upravičenec dokumente uporabil v nekih formalnih postopkih za uveljavljanje določenih pravic ali za nasprotovanje zahtevkom (npr. v sodnem postopku, upravnem postopku, zavarovalniškem postopku, pritožbenem postopku po ZPacP). ZPacP ustrezne listine ne definira. Ustrezna listina je odvisna od vsebine konkretnega pravnega interesa, ki ga zatrjuje uporabnik. Zgolj informativno so primeri ustreznih listin pogojno lahko:
- pooblastilo odvetniku za zastopanje v sodnem ali drugem postopku reševanja sporov;
- uradno mnenje pristojne institucije ali mnenje odvetnika ali druge primerne organizacije o možnostih in pogojih za uveljavitev zatrjevanega pravnega interesa;
- dokazilo o aktivni udeležbi v pravno urejenem postopku;
- vložena tožba ali drugo pravno sredstvo v sodnem ali drugem postopku reševanja sporov, pri čemer gre lahko za aktivno ali pasivno legitimirano osebo;
- poziv sodišča ali drugega organa za predložitev dokazov;
- napotilo zapuščinskega sodišča na uveljavljanje pravice v pravdnem postopku;
- dokazilo o kazenskem pregonu;
- poziv zavarovalnice upravičencu iz zavarovanja za predložitev dokazov;
- vložena pritožba ali podobno sredstvo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali drugi pristojni ustanovi v skladu z ZPacP ali drugimi predpisi s področja zdravstva.
3. Presoja pravnega interesa v konkretnem primeru
IP najprej ugotavlja, da je prosilka zahtevi priložila odvetniško pooblastilo, z dne 6. 3. 2023, katerega kopija se nahaja tudi v pritožbeni zadevi.
IP na podlagi vpogleda v kopijo odvetniškega pooblastila ugotavlja, da gre za običajno pooblastilo odvetniku s standardno prednatisnjeno vsebino, ki je bilo s strani prosilke dano odvetniku, ta pa ga je sprejel, in da je bilo to pooblastilo dano dne 6. 3. 2023, torej v relevantnem času, pri čemer ni videti očitnih razlogov za dvom o njegovi pristnosti. Vendar pa IP ugotavlja, da iz vsebine pooblastila izhaja:
1. da je predloženo pooblastilo splošno, saj, z izjemo vsebine iz 2. točke spodaj, iz pooblastila ne izhaja niti osnovna informacija o razlogu oziroma namenu pooblastila, na primer splošna informacija o spornem materialnopravnem razmerju, vrsti predvidenega formalnega postopka ali vrsti pravnega posla za rešitev spornega razmerja, vrsti pravnega sredstva oziroma ukrepa, vrsti pristojnega organa ali organizacije in podobno. Zato iz pooblastila ni neposredno razviden konkreten pravni interes, ki ga je prosilka sicer ustrezno obrazložila. Pooblastilo torej ne podpira navedb prosilke o njenem pravnem interesu;
2. da ima pooblastilo dodatno klavzulo, ki se glasi »odvetnika posebej pooblaščam: - za pridobitev dokumentacije po pokojni ….. […]«. To pomeni, da je odvetnik izrecno in specialno pooblaščen zgolj za ta pravni posel oziroma za to pripravljalno ravnanje, ne pa tudi za nadaljnja dodatna ravnanja oziroma aktivnosti s področja odvetniškega poklica po tem, ko bi bila dokumentacija pridobljena od izvajalca (npr. za dajanje nasprotnih predlogov in izjav v zapuščinskem postopku, za vlaganje pravnih sredstev zoper sodne odločbe, za izvedbo alternativnega reševanja sporov, za vložitev tožbe ali predloga pri sodišču, za sklenitev dednega dogovora in podobno). Odvetnik je sicer lahko pooblaščen zgolj za pridobitev zdravstvene dokumentacije, če jo pridobiva na pravni podlagi, ki jo ima stranka, torej v njenem imenu (v konkretnem primeru je to 42. člen ZPacP). Toda pridobitev zdravstvene dokumentacije ni sama sebi namen, pač pa se dokumentacija pridobiva zato, da se na določen način uporabi za realizacijo pravnega interesa. Ta uporaba dokumentacije v konkretnem pooblastilu ni določena.
Glede na zgoraj navedeno je očitno, da predmetno pooblastilo ne dokazuje, da bo zdravstvena dokumentacija uporabljena za realizacijo zatrjevanega pravnega interesa. Stranka je sicer ustrezno obrazložila pravni interes, toda po določbi zadnjega stavka drugega odstavka 42. člena ZPacP to ni dovolj, ker mora zatrjevani pravni interes biti izkazan z ustrezno listino. Edina listina, ki jo je stranka predložila je obravnavano pooblastilo, ki pa, kot rečeno, dokazuje zgolj namen pridobitve zdravstvene dokumentacije, kar per se ne more biti pravni interes. Pravnega interesa za pridobitev dokumentacije ni možno utemeljiti s samo pridobitvijo dokumentacije, kot je to navedeno na konkretnem pooblastilu. Pravni interes, ki ga je prosilka sicer ustrezno utemeljila, se torej ne sklada z vsebino pooblastila, ki je specialno zato, ker je omejeno le na pridobitev zdravstvene dokumentacije, namesto na uporabo te dokumentacije za uveljavljanje določenih pravnih zahtevkov.
Na podlagi zgornjih ugotovitev IP zaključuje, da konkretno pooblastilo jasno in nedvomno ne izkazuje resne, objektivno možne (izvedljive) ter usmerjene namere za vložitev pravnega sredstva v pravno urejenem postopku pri pristojnem organu ali podobne namere s področja odvetniškega poklica. Konkretno pooblastilo sicer kaže na določeno aktivnost prosilke, vendar ne v smeri realizacije njenega pravnega interesa.
Prosilka s predloženim odvetniškim pooblastilom očitno ni dokazala elementov pravnega interesa, pač pa je tega le ustrezno obrazložila, kar za uporabnike iz zadnjega stavka drugega odstavka 42. člena ZPacP ne zadošča.
IP v zvezi z utemeljitvijo upravljavca v izpodbijanem obvestilu dodatno pojasnjuje, da ZPacP v zvezi s predložitvijo ustrezne listine ne zahteva, da je določen formalni postopek že v teku (npr. da je tožba s strani prosilke že vložena ali da je prosilka že napotena na pravdo) in tudi ne zahteva, da se tak postopek kasneje obvezno začne. Treba je upoštevati, da je namen 42. člena ZPacP med drugim tudi v izvensodnem zbiranju dokaznega in informativnega gradiva. Prosilka bi si na podlagi pridobljene zdravstvene dokumentacije ob strokovni pomoči lahko ustvarila sliko o možnem pravnem zahtevku in o možnostih za uspeh.
Poleg zgornjih ugotovitev in argumentov IP še ugotavlja, da se obravnavano odvetniško pooblastilo izrecno nanaša le na Splošno bolnišnico ….. in ne na …. zdravstveni dom….. Zato tudi iz tega razloga pooblastilo ni ustrezno, saj je odločevalec v konkretni zadevi ….zdravstveni dom…., pri katerem je bila vložena zahteva.
Glede na navedeno je izvajalec odločil pravilno, čeprav z delno napačnimi razlogi. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
IP pojasnjuje, da zgornje stališče ne pomeni, da mora odvetnik za pridobitev zdravstvene dokumentacije vedno predložiti specialno pooblastilo, pomeni le, da v konkretnem primeru, za katerega zakon zahteva izpolnjevanje posebnih pogojev, predloženo pooblastilo ni zadostovalo, ker z njim ni bil dokazan zatrjevan pravni interes. Odvetnik specialnega pooblastila ne potrebuje nujno na primer, ko zahteva pridobitev zdravstvene dokumentacije v imenu ožjih svojcev iz prvega stavka drugega odstavka 42. člena ZPacP ali v imenu pacienta iz 41. člena ZPacP.
4. Sklepno
IP je prosilkino pritožbo zavrnil na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, ki določata, da organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, in da, če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.
Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (2. točka izreka). Prosilka sama nosi svoje stroke, ker se je postopek začel na njeno zahtevo. To vključuje tudi stroške zastopanja.
Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Ta odločba ne vpliva na pravico prosilke, da pri izvajalcu ponovno vloži zahtevo, ki bo izpolnjevala vse pogoje po drugem odstavku 42. člena ZPacP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba v upravnem sporu, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali kopiji ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.
samostojni svetovalec IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
