Številka: 07106-3/2023/3
Datum: 16. 8. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi petega odstavka 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS; v nadaljevanju ZPacP) ter na podlagi prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07– ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H in 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilcev: …… zoper odločitev izvajalca zdravstvene dejavnosti: ……splošna bolnišnica…., št. PKO-334-P/23, z dne 3. 4. 2023, izdaja v zadevi seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi prosilcev, z dne 9. 5. 2023 zoper odločitev izvajalca št. PKO-334-P/23, z dne 3. 4. 2023, se ugodi in se odločitev izvajalca odpravi v II. točki izreka ter se odloči: Izvajalec mora v 15 dneh prosilcema posredovati kopijo naslednjih dokumentov v celoti, brez prikritja morebitnih osebnih imen, razmerja do pacienta in telefonskih številk tretjih oseb:
a) številka popisa bolezni NO2200364:
1. Pisno soglasje bolnika za izvajanje zdravstvene oskrbe, stran 2/2,
2. Dve pacientovi izjavi o upoštevanju priporočenih navodil,
3. Zapisnik zdravstvene nege, prva stran, rubrika »svojci…«,
4. Negovalni list od 18. 7. 2023 do 22. 7. 2023,
5. Negovalni list od 8. 7. 2023 do 12. 7. 2023,
6. Negovalni list od 13. 7. 2023 do 17. 7. 2023;
b) številka popisa bolezni IN2204562:
1. Pisno soglasje bolnika za izvajanje zdravstvene oskrbe, stran 2/2,
2. Zapisnik zdravstvene nege, prva stran, rubrika »svojci…«;
c) številka popisa bolezni NO2200462:
1. Zapisnik zdravstvene nege, prva stran, rubrika »svojci…«.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Prosilca sama nosita svoje stroške, vključno z zastopanjem.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilca sta dne 21. 3. 2023, kot nečaka in zakonita dediča po pokojnem pacientu, pri izvajalcu vložila zahtevo, z dne 17. 3. 2023 za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na pokojnega pacienta ………….., rojenega 1. 8. 1949 in umrlega 19. 11. 2022. Pred tem sta prosilca že pridobila določeno zdravstveno dokumentacijo. Ker je za izdelavo zunajsodnega izvedenskega mnenja potrebna še dodatna dokumentacija, sta s predmetno zahtevo zaprosila še za liste oziroma poročila zdravstvene nege, sprejemni dokument zdravstvene nege ter vse druge dokumente, ki jih še nista pridobila, vključno z vsemi obrazci, ki jih je izpolnil pacient ob sprejemu. Pravni interes je bil utemeljen že s prejšnjimi zahtevami, z dne 10. 2. 2023 in 29. 12. 2022. Prosilca potrebujeta dokumentacijo zaradi uveljavljanja dednopravnih zahtevkov v zapuščinskem postopku pri Okrajnem sodišču v Kopru in morebitnem pravdnem postopku. Potrebno je dokazovanje pravno relevantnih dejstev glede zmožnosti zapustnika oblikovati pravnoposlovno voljo ter glede (ne)izvrševanja pogodbe o preužitku. V zvezi s slednjim prosilca potrebujeta tudi podatke o kontaktnih osebah, ki jih je zapustnik navedel ob sprejemu v ………..
Izvajalec je dne 3. 4. 2023 izdal odločbo št. PKO-334-P/23, s katero je zahtevi v celoti ugodil (I. točka izreka) glede popisa bolezni za hospitalizacijo od 8. 7. 2022 do 15. 8. 2022 (23 dokumentov oziroma skupin dokumentov), popisa bolezni za hospitalizacijo od 22. 6. 2022 do 23. 9. 2022 (14 dokumentov oziroma skupin dokumentov) in popis bolezni za hospitalizacijo od 11. 11. 2022 do 19. 11. 2022. V II. točki izreka je zahtevi ugodil delno, in sicer tako da se odobri seznanitev z naslednjimi dokumenti tako, da se prikrijejo podatki, ki se nanašajo na druge osebe, ki niso javni uslužbenci, zaposleni pri izvajalcu. Odločitev je utemeljil z navedbo, da glede teh podatkov prosilca nista izkazala pravne podlage.
Zoper odločbo sta prosilca vložila pritožbo z datumom 21. 4. 2023, ki jo je IP prejel odstopljeno dne 9. 5. 2023. V pritožbi sta navedla kot je povzeto v nadaljevanju. Prosilca se ne strinjata z delno anonimizacijo prejetih dokumentov iz II. točke izreka izpodbijane odločbe. Prosilca sta nečaka in zakonita dediča po pacientu, ki ni imel otok in je bil samski ter ni imel več staršev, tudi sestra ……….. je umrla pred njim. Imela je dva sinova – prosilca. Pokojni pacient je bil lastnik določene nepremičnine, ki pa je bila s pogodbo o preužitku, z dne 18. 7. 2022 prepisana na (v preteklosti) neznano osebo. Iz zemljiške knjige izhaja, da je to …………, rojen leta 1996. Dogajalo se je tudi, da so tretje, neznane osebe prosilcema omejevale dostop do pacienta (strica) in do informacij o njegovem zdravstvenem stanju v zadnjih mesecih pred smrtjo. To je vzbudilo sum, da se želijo tretje osebe okoristiti s premoženjem pacienta. Zdravstvena dokumentacija je potrebna zaradi preverjanja zdravstvenega stanja pacienta (njegove sposobnosti oblikovati pravno poslovno voljo) v času sklepanja pogodbe o preužitku, s katero je pacient razpolagal z glavnino njegovega premoženja. Prosilca sta del zaprošene zdravstvene dokumentacije prejela na podlagi predhodnega zaprosila, del pa na podlagi zaprosila, z dne 17. 3. 2023 (21. 3. 2023). Z zadnjo zahtevo, ki se tiče tega pritožbenega postopka, sta pojasnila, da potrebujeta dodatno dokumentacijo za izdelavo zunajsodnega izvedenskega mnenja. Prosilca sta pridobila tudi informacijo, da oseba, ki jo je pacient navedel kot stik ob sprejemu pri izvajalcu ni ista oseba, v korist katere je bila sklenjena pogodba o preužitku. Za pridobitev neanonimizirane dokumentacije sta izkazala zakoniti interes v smislu (f) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, torej za pridobitev podatkov o tretjih osebah, ki jih je pacient naveden kot kontaktne osebe. Vsi podatki so potrebni za uveljavljanje dednopravnih zahtevkov po Zakonu o dedovanju v zapuščinskem postopku pri Okrajnem sodišču v Kopru, ki se vodi pod opr. št. D581/2022 in v morebitnih bodočih pravdnih postopkih v zvezi z izpodbijanjem pravne veljavnosti pogodbe o preužitku in morebitnih drugih razpolaganj s premoženjem. Prosilca sta, poleg odvetniškega pooblastila, priložila tudi sklep o dedovanju po pokojnem pacientu, smrtovnico po pokojni ………….., izpisek iz MR o smrti in zgodovinski izpisek iz ZK. Prosilca sta se sklicevala na drugi odstavek 42. člena ZPacP.
IP je ocenil, da druga procesna dejanja v tem pritožbenem postopku niso potrebna. IP je od izvajalca prejel vso relevantno zdravstveno dokumentacijo ter vso dokumentacijo iz postopka na prvi stopnji.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet in meje odločanja na drugi stopnji
V konkretnem primeru je sporno le vprašanje, ali je za seznanitev z osebnimi podatki tretjih oseb, ki so navedeni v zdravstveni dokumentaciji, podana pravna podlaga v drugem odstavku 42. člena ZPacP, kar vključuje vprašanje, ali sta prosilca izkazala pravni interes z ustrezno listino. V pritožbenem postopku je bila zato potrebna ponovna presoja dokazov – odvetniškega pooblastila, pojasnil prosilcev o pravnem interesu ter dodatnih prilog, vse ob navezovanju na vsebino spornih zapisov v spodaj našteti zdravstveni dokumentaciji ter ob navezovanju na pravni standard pravnega interesa z ustrezno listino. To je vključevalo tudi presojo, ali so sporni podatki oziroma zapisi potrebni za uveljavljanje pravnega interesa, saj gre za dodatni zakonski pogoj.
IP je pregledal celotno zdravstveno dokumentacijo v treh popisih bolezni. Za odločanje v pritožbenem postopku je IP kot relevantne izločil oziroma identificiral naslednje dokumente iz zdravstvene dokumentacije:
a) številka popisa bolezni NO2200364:
1. Pisno soglasje bolnika za izvajanje zdravstvene oskrbe, stran 2/2, kjer je pod točko 1. navedena kontaktna oseba oziroma oseba, za katero pacient privoli, da se ji razkrijejo informacije o zdravstvenem stanju (ime, telefon in razmerje do pacienta);
2. Dve pacientovi izjavi o upoštevanju priporočenih navodil, kjer pod točko 1. ni navedena nobena oseba, za katero pacient privoli, da se ji razkrijejo informacije o zdravstvenem stanju;
3. Zapisnik zdravstvene nege, prva stran, rubrika »svojci«, kjer je navedena kontaktna oseba (ime, telefon in razmerje do pacienta);
4. Negovalni list od 18. 7. 2023 do 22. 7. 2023, kjer je zgoraj izven okvirja navedena telefonska številka in ime tretje osebe;
5. Negovalni list od 8. 7. 2023 do 12. 7. 2023, kjer je zgoraj izven okvirja navedena telefonska številka in ime tretje osebe ter razmerje do pacienta;
6. Negovalni list od 13. 7. 2023 do 17. 7. 2023, kjer je zgoraj izven okvirja navedena telefonska številka in ime tretje osebe ter razmerje do pacienta.
b) številka popisa bolezni IN2204562:
1. Pisno soglasje bolnika za izvajanje zdravstvene oskrbe, stran 2/2, kjer pod točko 1. in 2. ni navedena nobena oseba, za katero pacient privoli, da se ji razkrijejo informacije o zdravstvenem stanju;
2. Zapisnik zdravstvene nege, prva stran, rubrika »svojci«, kjer ni navedena nobena kontaktna oseba.
c) številka popisa bolezni NO2200462:
1. Zapisnik zdravstvene nege, prva stran, rubrika »svojci«, kjer ni navedena nobena kontaktna oseba.
2. Splošno o pravni podlagi in pogojih za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo
V konkretnem primeru je za presojo pravice do seznanitve relevanten 42. člen ZPacP, ki ureja pogoje za upravičenost različnih kategorij zunanjih uporabnikov do reprodukcije zdravstvene dokumentacije pacientov, ki so že umrli.
Ker prosilca ne spadata me privilegirane upravičence (ožji svojci), pač pa pacientova nečaka, sta v konkretnem primeru relevantna:
- zadnji stavek drugega odstavka 42. člena ZPacP, ki določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo tudi druge osebe (torej tisti upravičenci, ki niso našteti v prejšnjih stavkih), ki za to izkažejo pravni interes z ustrezno listino, pri čemer se jim omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje njihovega pravnega interesa;
- tretji odstavek 42. člena ZPacP, ki določa, da se zahteva za seznanitev oseb iz prejšnjega odstavka delno ali v celoti zavrne, če tako določa zakon, ali če je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič izrecno prepovedal.
Materialnopravni pogoji za uresničitev pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo so v konkretnem primeru naslednji:
1. Zahtevani dokumenti morajo predstavljati zdravstveno dokumentacijo v smislu 42. člena ZPacP in področne zakonodaje (pogoj podvrženosti pojmu zdravstvene dokumentacije);
2. Z zahtevanimi dokumenti mora razpolagati izvajalec zdravstvene dejavnosti v smislu pojmovnika iz 2. člena ZPacP (pogoj obstoja izvajalca zdravstvene dejavnosti, kot upravljavca dokumentacije);
3. Izvajalec mora z zahtevanimi dokumenti razpolagati oziroma zahtevano gradivo mora obstajati v zunaj zaznavni fizični ali elektronski obliki (pogoj materializirane oblike);
4. Zahtevani dokumenti se morajo nanašati na določenega pacienta, na katerega se nanaša zahteva (pogoj navezovanja zdravstvene dokumentacije na določenega pacienta);
5. Dejstvo, da je pacient že umrl (pogoj smrti);
6. Pogoj neobstoja prepovedi, ki bi jo podal pacient za časa življenja ali specialne prepovedi po zakonu;
7. Pogoj izkazanega kvalificiranega pravnega interesa z ustrezno listino (dokazilom);
8. Pogoj zakonitega namena seznanitve, ki je že vključen v pogoj iz prejšnje točke, kar pomeni, da je ta avtomatično izpolnjen, če je izpolnjen pogoj izkazanega pravnega interesa z ustrezno listino.
Ker prosilca spadata med pogojne upravičence, morata za seznanitev izkazati kvalificirani pravni interes – to pomeni ne le s pisno obrazložitvijo (tj. z utemeljitvijo, v čem gre za njuno osebno neposredno in na predpise oprto osebno korist), temveč tudi z dodatno listino, ki zatrjevani pravni interes dokazuje. Pravni interes je osebna (ne tuja ali javna) in na predpise oprta neposredna korist tistega, ki zaproša za dokumentacijo, pri čemer mora biti vsebina dokumentacije odločilna za realizacijo pravnega interesa. Pričakovana korist mora biti pravna, torej se mora izražati v sferi prosilčevih pravic in pravnih razmerij. Pravni interes je zlasti podan, če bi želena dokumentacija lahko objektivno vplivala na pravni položaj ali upravičene interese osebe, ki vloži zahtevo, na primer, da bi upravičenec dokumente uporabil v nekih formalnih postopkih za uveljavljanje določenih pravic ali za nasprotovanje zahtevkom (npr. v sodnem postopku, upravnem postopku, zavarovalniškem postopku, pritožbenem postopku po ZPacP). ZPacP ustrezne listine ne definira. Ustrezna listina je odvisna od vsebine konkretnega pravnega interesa, ki ga zatrjuje uporabnik.
3. Presoja pravice do seznanitve v konkretnem primeru (obstoj kvalificiranega pravnega interesa)
IP ugotavlja, da navedba prosilcev o tem, da so sporni zapisi potrebni za izdelavo izvedenskega mnenja v zvezi z ugotavljanjem pravnoposlovne volje v času sklenitve pogodbe, ni skladna z njuno željo po pridobitvi podatkov tretjih oseb, ki jih je navedel pacient. Identiteta tretjih oseb namreč vsaj neposredno ne vpliva na razsodnost pacienta ob sklenitvi pogodbe o preužitku. Kljub temu je IP ugotovil, da sta prosilca upravičena do seznanitve tudi s spornimi zapisi oziroma podatki tretjih oseb, ker gre za podatke, ki so potrebni za uveljavitev širšega pravega interesa. O tem se je IP prepričal na podlagi naslednjega:
· Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po umrlem pacientu ni pravica do seznanitve z osebnimi podatki pacienta, temveč pravica do seznanitve z dokumenti oziroma dokumentarnim gradivom, ki ustreza definiciji zdravstvene dokumentacije. To pomeni, da se upravičeni uporabnik praviloma lahko seznani s celotnim dokumentom ne glede na to, ali se na njem nahajajo podatki, ki sploh niso osebni podatki ter osebni podatki drugih oseb, na primer zaposlenih pri izvajalcu, sopacientov, pacientovih svojcev in drugih, s pacientom povezanih oseb (npr. bližnje osebe, uradne osebe na uradnih dokumentih). Primarni predmet seznanitve zato ni podatek ali posamezen zapis na dokumentu, temveč dokument kot tak, kar pomeni celota vseh podatkov ali zapisov na dokumentu, zlasti prednatisnjena vsebina, ročni zapisi, tiskani zapisi, nalepke, podpisi in grafični elementi. Zaradi tega osebni podatki drugih oseb v razmerju do upravičenega uporabnika praviloma niso varovani osebni podatki v smislu njihove nedostopnosti. Edini razlog za zavrnitev dostopa je izjemoma lahko, če se ugotovi, da ti podatki niso potrebni za uveljavljanje uporabnikovega pravnega interesa (drugi del zadnjega stavka drugega odstavka 42. člena ZPacP);
· Dejstvo, da sta prosilca predložila ustrezno listino v smislu zahteve iz drugega odstavka 42. člena ZPacP, ni sporno. Tudi IP šteje, da konkretno pooblastilo predstavlja ustrezno listino, ker dokazuje aktivno vlogo prosilcev pri reševanju problematike pričakovane dediščine in ker jasno in nedvomno dokazuje resno, objektivno možno (izvedljivo) ter usmerjeno namero po vložitvi enega ali več pravnih sredstev v pravno urejenem postopku pri pristojnih organih. Pri tem je podana ustrezna zveza med vsebino zdravstvene dokumentacije ter vsebino problematike glede pacientove razsodnosti in glede udeležbe tretjih oseb pri razpolaganju s premoženjem. Predmetno pooblastilo je ustrezna listina tudi za sporne podatke tretjih oseb;
· Navedbe prosilcev, da je šlo za neobičajno pojavljanje tretjih oseb v času pacientove hospitalizacije ter oviranje dostopa do informacij in da je treba ugotoviti še druga razpolaganja s premoženjem, sta dovolj relevantni, da je njun pravni interes izpolnjen tudi glede identitete tretjih oseb, ki jih je pacient navedel kot kontakte oziroma kot upravičence do informacij o zdravstvenem stanju (te osebe so poimenovane kot »tretje osebe« zato, ker ne gre za zaposlene pri izvajalcu). Prosilca imata upravičen interes vedeti, kdo so morebitne tretje osebe, saj je od identitete teh oseb, njihovega statusa (razmerja do pacienta in razmerja do stranke pogodbe o preužitku) ter kontaktnih podatkov odvisna možnost: a) zunajsodnega kontaktiranja z namenom ugotavljanja zapustnikove prave volje ter njegovega stanja, nadalje ugotavljanja okoliščin sklenitve pogodbe o preužitku ter razmerij med pacientom in osebo, ki je bila deležna njegove premoženjske naklonitve, ugotavljanja pacientove socialne mreže in ugotavljanja morebitnih drugih pacientovih razpolaganj s preostalim premoženjem, b) izvedbe morebitnega pričanja v sodnem postopku in c) izključitve določenih oseb ter dokazov pri pripravi na izpodbijanje pogodbe in obratno, vključitve določenih oseb ter dokazov;
· IP v konkretnem primeru ni zaznal očitne neskladnosti med zatrjevano pravico (tj. sodnim uveljavljanjem neveljavnosti pogodbe) in vsebino zahtevanih oziroma spornih podatkov, saj je teoretično možno – tako po dejanski kot po pravni plati – da bi prosilca na podlagi zapisov v zdravstveni dokumentaciji v pravdnem postopku lahko dosegla neveljavnost pogodbe zaradi napake volje in v nadaljevanju realizacijo intestatnega dedovanja, po katerem bi lahko bila deležna dediščine kot zakonita dediča;
· Izvajalčevo mnenje, da se anonimizirani podatki oseb v dokumentaciji sploh ne nanašajo na osebo, ki jo pritožnika navajata v pritožbi, ni argument proti izkazanemu pravnemu interesu. Tudi podatek o tem, da se prosilca prepričata, da to ni ista oseba, je zelo pomemben za ugotavljanje razmerij med pacientom in osebo, ki jo pritožnika navajata v pritožbi, saj izpodbija logično domnevo o obstoju le ene in določene osebe;
· Izvajalec v izpodbijani odločbi ni konkretno obrazložil, zakaj po njegovem mnenju prosilca nista izkazala pravne podlage oziroma pravnega interesa po drugem odstavku 42. člena ZPacP. Tudi sicer iz celotnega dokumentarnega gradiva ne izhajajo dejstva in okoliščine, ki bi zbujale dvom v obstoj in resničnost zatrjevanega pravnega interesa;
· Prosilca sta s predloženim pooblastilom in dodatno s predloženo pogodbo in oporoko očitno dokazala opredelilne elemente pravnega interesa:
- da gre za osebno (ne tujo ali javno) korist, saj kot pooblastitelja nastopata prosilca, prav tako nastopata kot pričakovana dediča,
- da gre za neposredno korist, saj bi morebitna neveljavnost pogodbe o preužitku posledično lahko omogočila dedovanje pod določenimi pogoji (prosilca sta namreč zakonita dediča),
- da je korist oprta na predpise, saj so napake volje in pogoji za (ne)veljavnost pravnih poslov urejeni v predpisih s področja obligacijskega prava, nadalje so napake volje in pogoji za dedovanje urejeni v predpisih s področja dedovanja ter končno, s tem povezani sodni postopki pa so urejeni v civilni procesni zakonodaji;
- da gre za relevantno korist ali interes, saj imata prosilca pričakovan ekonomski interes, ki je v dedovanju nepremičnine ali morda celo drugega premoženja.
IP še pojasnjuje, da je bilo treba zaradi transparentnosti in celovitosti odločiti tudi o tistih dokumentih, kjer tretje osebe sploh niso bile navedene kljub možnosti, da bi jih pacient tam navedel - gre torej za rubrike, ki so ostale prazne, ker se pacient ni opredelil ali se ni mogel opredeliti, in sicer na dokumentih a) 2, b) 1, b) 2 ter c) 1 (gl. 1. točko obrazložitve). Prosilcema namreč ni znano, ali so bile te rubrike oziroma podatki prikriti (torej, ali je bil izveden delni dostop s strani izvajalca) ali pa podatkov res ni (torej so rubrike ostale prazne iz razlogov na strani pacienta).
IP še ugotavlja, da s strani prosilcev zatrjevani zakoniti interes iz (f) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za pridobitev podatkov o tretjih osebah ne pride v poštev. Razlog je v tem, da je to podlaga za upravljavca in ne za uporabnika, poleg tega zakoniti interesi pridejo v poštev, če prevladajo nad pravicami in svoboščinami posameznikov. Nenazadnje pa se prosilca prvotno sploh nista sklicevala na to pravno podlago.
Glede na zgoraj navedeno je izvajalec napačno presodil dokaze ob hkratni napačni interpretaciji materialnega prava, zaradi česar je bilo treba izpodbijano odločbo v II. točki odpraviti ter odločiti tako, da sta prosilca upravičena do celotnih dokumentov iz 1. točke izreka te odločbe. To pomeni, da sta upravičena do vseh delov teh dokumentov, brez da izvajalec izvede delni dostop s prikritjem osebnih podatkov tretjih oseb.
4. Sklepno
IP je prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ki določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo.
Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (2. točka izreka). Prosilec sam nosi svoje stroke, ker se je postopek začel na njegovo zahtevo.
Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba v upravnem sporu, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali kopiji ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.
samostojni svetovalec IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
