Številka: 06111-39/2023/4
Datum: 17. 5. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) po državni nadzornici za varstvo osebnih podatkov na podlagi 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07; v nadaljevanju ZInfP), 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP‑2), členov 55 in 57 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba) ter petega odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2, 105/06 ‑ ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 ‑ ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZUP) v postopku odločanja o zahtevi (v nadaljevanju: pritožba) posameznika … (v nadaljevanju: posameznik), z dne 12. 5. 2023, za nadzor zakonitosti obdelave njegovih osebnih podatkov s strani … (v nadaljevanju: nadzorovana oseba), izdaja naslednji
SKLEP
1. Pritožba posameznika z dne 12. 5. 2023 se zavrže.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Obrazložitev
IP je po elektronski pošti dne 12. 5. 2023 prejel dopolnitev pritožbe posameznika z dne 8. 5. 2023 (v nadaljevanju skupaj: pritožba). Posameznik v pritožbi navaja, da je nadzorovana oseba, pri kateri je (bil) zaposlen, … podala več izjav za medije, v katerih je sporočila, da mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in da je že v času priprave (že pred …) redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne … (v nadaljevanju: odpoved), ki naj bi med drugim vsebovala osebne podatke iz zbirk nadzorovane osebe, seznanila direktorja in odgovornega urednika Pomurskih novic, … (v nadaljevanju: odgovorni urednik), da naj bi posameznik prejel odpoved. Iz pritožbenih navedb nadalje izrecno izhaja, da posameznik želi, da IP izvede nadzor nad zakonitostjo obdelave njegovih osebnih podatkov.
Pritožba se zavrže.
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS) v prvem odstavku 39. člena zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Enako kot za pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS tudi za pravico do svobode izražanja velja, da ni neomejena. V primeru, ko pride do kolizije dveh sobivajočih pravic, je potrebno nasprotje med pravicami uskladiti, oblikovati pravilo o sobivanju pravic v konkretnih okoliščinah.
Na področju svobode izražanja in dostopa do informacij javnega značaja se na podlagi prvega odstavka 19. člena ZVOP‑2 pravice in zahtevki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ne izvajajo v postopkih pred IP po določbah ZVOP‑2 ali po določbah Splošne uredbe o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba)[2], temveč zgolj v skladu s 73. do 75. členom ZVOP‑2 ter v skladu z zakoni, ki urejajo ta področja. Upoštevajoč določbo drugega odstavka 19. člena ZVOP‑2 v zvezi s četrtim odstavkom 73. člena ZVOP‑2 na tem področju v pristojnosti IP ostaja le nadzor nad zakonitostjo posredovanja, razkritja ali omogočanja nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov iz zbirke za namene izvajanja svobode izražanja, in to le kolikor takšno posredovanje, razkritje ali omogočanje dostopa ni predmet odločanja v posamičnem (u)pravnem postopku, ki ga v skladu z zakonsko določenimi pristojnostmi vodi pristojni organ, ko je mogoče pravilnost (zakonitost) vodenja postopka preverjati le v postopkih s pravnimi sredstvi, ki jih določa zakon.[3]
Iz pritožbenih navedb izhaja, da naj bi nadzorovana oseba več medijem sporočila, da je bila posamezniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, o čemer so ti mediji tudi poročali. Dostop do informacij s strani medijev je posebej urejen v 45. členu Zakona o medijih (v nadaljevanju: ZMed). Glede na prvi odstavek 45. člena ZMed informacije za medije zajemajo tako informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, kakor tudi informacije, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. ZMed v drugem odstavku 45. člena določa, da mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij od vseh organov, ki jih kot zavezance določa Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ), organ pa lahko na podlagi petega odstavka mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po ZDIJZ. Prav tako lahko mediji zahtevajo dostop do dokumentov, njihove vloge pa se v tem primeru v celoti obravnavajo po postopku določenem v ZDIJZ, v katerem se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ so iz prostega dostopa sicer izvzeti osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, vendar pa se ne glede na to določbo dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Nadzorovana oseba je kot javni zavod brez dvoma zavezanec po ZDIJZ, postopek odločanja o (ne)razkritju s strani medijev zahtevanih informacij ali dokumentov pa v skladu z določili ZMed in ZDIJZ sodi v pristojnost konkretnega zavezanca po ZDIJZ, pri čemer je pravilnost (zakonitost) vodenja konkretnega postopka mogoče preverjati le v postopkih s pravnimi sredstvi, ki jih določata ZMed in ZDIJZ ter subsidiarno ZUP. Upoštevajoč navedeno IP v postopku odločanja o zahtevi posameznika za nadzor zakonitosti obdelave njegovih osebnih podatkov s strani upravljavca ali obdelovalca v skladu s 30. členom ZVOP‑2, ni pristojen presojati zakonitosti posredovanja informacij za medije, vključno s presojo zakonitosti morebitnega posredovanja osebnih podatkov, če gre za informacije iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Navedeno je namreč mogoče preverjati le v postopkih s pravnimi sredstvi, ki jih določa ZMed.
Nadalje iz pritožbenih navedb izhaja, da naj bi nadzorovana oseba že v času priprave odpovedi, torej pred obstojem samega dokumenta, odgovornemu uredniku Pomurskih novic posredovala podatek, da naj bi posameznik prejel odpoved. Upoštevajoč določbo drugega odstavka 19. člena ZVOP‑2 v zvezi s četrtim odstavkom 73. člena ZVOP‑2, je pristojnost IP za nadzor nad zakonitostjo omejena zgolj na osebne podatke v zbirkah, katerim pa je glede na določilo člena 4(6) Splošne uredbe inherentno, da so v materializirani obliki, in torej predstavljajo dokument, zadevo, dosjeje, register, evidenco ali drugo dokumentarno gradivo v smislu devetega odstavka 45. člena ZMed. Glede na navedeno IP v postopku odločanja o zahtevi posameznika za nadzor zakonitosti obdelave njegovih osebnih podatkov s strani upravljavca ali obdelovalca v skladu s 30. členom ZVOP‑2, tudi ni pristojen presojati zakonitosti posredovanja informacij za medije, ki ne izvirajo iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, saj ne gre za osebne podatke iz zbirke.
Ker iz pritožbenih navedb izrecno izhaja, da posameznik želi le, da IP izvede nadzor nad zakonitostjo obdelave njegovih osebnih podatkov, čeprav je bil posameznik s pozivom z dne 9. 5. 2023 posebej opozorjen na možnost vložitve pritožbe v skladu z 27. členom ZDIJZ, IP v predmetnem postopku ne more brez dvoma sklepati o tem, kateri organ bi lahko bil pristojen obravnavati vlogo posameznika.
V skladu s petim odstavkom 65. člena ZUP organ, ki je dobil vlogo, ki je ni pristojen sprejeti in ne more ugotoviti kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki. Glede na navedeno je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
Po tretjem odstavku 118. člena ZUP se o stroških postopka odloči v sklepu, s katerim se postopek konča. Ker v tem postopku posebni stroški niso nastali, navedeno izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.
V skladu s 23. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju: ZUT) je pritožba posameznice takse prosta. Ker je skladno z določbo člena 57(3) Splošne uredbe opravljanje nalog vsakega nadzornega organa (vključno z obravnavo pritožb, ki jih vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki po točki (f) člena 57(1) Splošne uredbe) za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, brezplačno in ker nadzorni organ na podlagi drugega odstavka 55. člena ZVOP‑2 pristojnosti in naloge iz prvega odstavka 55. člena ZVOP‑2, med katere sodi tudi odločanje v postopkih prijav prijaviteljev s posebnim položajem, izvaja brezplačno, je ne glede na določbe ZUT takse prost tudi ta sklep.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper ta sklep ni pritožbe, dopustno pa je sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožbo je treba vložiti v tridesetih (30) dneh od vročitve tega sklepa. Tožba se vloži neposredno pisno pri navedenem sodišču ali se mu pošlje po pošti. Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto Tožbi je treba poleg izvirnika, prepisa ali kopije tega sklepa priložiti tudi po en prepis ali kopijo tožbe in prilog za toženca, če je kdo prizadet z upravnim aktom, pa tudi zanj.
Maja Pukl,
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov
Vročiti:
1. Posamezniku – po osebno po ZUP.
Uradni list RS, št. 33/91‑I, 42/97 ‑ UZS68, 66/00 ‑ UZ80, 24/03 ‑ UZ3a, 47, 68, 69/04 ‑ UZ14, 69/04 ‑ UZ43, 69/04 ‑ UZ50, 68/06 ‑ UZ121,140,143, 47/13 ‑ UZ148, 47/13 ‑ UZ90,97,99, 75/16 ‑ UZ70a in 92/21 ‑ UZ62a, v nadaljevanju: Ustava RS.
[2] Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[4] Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 36/08 ‑ ZPOmK-1, 77/10 ‑ ZSFCJA, 90/10 ‑ odl. US, 87/11 ‑ ZAvMS, 47/12, 47/15 ‑ ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 ‑ odl. US, 67/19 ‑ odl. US in 82/21.
[5] Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZdavP‑2, 23/14, 50/14, 19/15 ‑ odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.
[6] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB5, 14/15 ‑ ZUUJFO, 84/15 – ZzelP‑J, 32/16, 30/18 ‑ ZKZaš in 189/20 – ZFRO.
