Številka: 07108-4/2023/11
Datum: 11. 10. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po nadzorni osebi izdaja na podlagi 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07; v nadaljevanju ZInfP), 77. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 34. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2) in 37. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; v nadaljevanju ZVOPOKD) v postopku prijave prijavitelja s posebnim položajem: ……, z dne 18. 7. 2023 v nadzornem postopku zaradi kršitve pravice dostopa do osebnih podatkov s strani upravljavca: MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, naslednjo
O D L O Č B O:
I. Ugotovi se, da je upravljavec Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, v trenutku vložitve prijave prijavitelja s posebnim položajem dne 18. 7. 2023 in z odločbo št. ….. z dne ….. kršil 12. in 15. člen Splošne uredbe ter 24. člen ZVOPOKD s tem, da o prijaviteljevi zahtevi za dostop do osebnih podatkov z dne 27. 6. 2023 ni odločil pravočasno, nato pa njegovo zahtevo z odločbo neobrazloženo zavrnil.
II. Upravljavcu iz 1. točke izreka te odločbe se odredi, da o zahtevi prijavitelja z dne 27. 6. 2023 v roku trideset dni na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja ponovno odloči v skladu s 15. členom Splošne uredbe in/ali 24. členom ZVOPOKD upoštevaje materialnopravne napotke IP v tej odločbi ter v istem roku o sprejeti odločitvi obvesti IP.
III. Prijavitelju iz 1. točke izreka te odločbe se v celoti dovoli pregled spisa zadeve, ki se vodi pod št. 07108-4/2023.
IV. V tem postopku nadzornemu organu posebni stroški niso nastali. Prijavitelj in upravljavec sama nosita svoje stroške postopka.
O b r a z l o ž i t e v:
Dosedanji potek postopka in relevantne navedbe
1. Prijavitelj je 27. 6. 2023 pri upravljavcu vložil zahtevo za dostop do osebnih podatkov za obdobje od 11. 3. 2021 do 31. 5. 2023. Zahteval je revizijsko sled in, kot je navedel: »Korespondenco; Datum in čas vpogleda; Razlog/namen vpogleda; Enota, ki je izvedla vpogled.«
2. Upravljavec mu je v odgovoru z dne 28. 6. 2023 pojasnil, da posameznik pri uveljavljanju pravice do seznanitve ni upravičen do podatkov iz dnevnika obdelav, ki ga upravljavec vodi na podlagi Pravilnika o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (Uradni list RS, št. 84/13; v nadaljevanju Pravilnik) v skladu z 22. členom ZVOP-2 in 47. členom nadaljevanju ZVOPOKD.
3. Zoper ta odgovor je prijavitelj 18. 7. 2023 pri IP vložil vlogo zaradi kršitve varstva osebnih podatkov (prijavo). Navedel je, da meni, da je do zahtevane revizijske sledi upravičen, saj jo je pridobil tudi od Ministrstva za infrastrukturo, s strani upravljavca pa je ne dobi.
4. IP je nato upravljavca 25. 7. 2023 pozval, da se opredeli do prijaviteljevih navedb in posreduje relevantno dokumentacijo.
5. Upravljavec je v vlogi št. ….. z dne 8. 8. 2023 pojasnil, da o prijaviteljevi zahtevi ni odločil z odločbo, saj se je njegov poziv z dne 28. 6. 2023 nanašal na odgovor glede ugotovitev notranjevarnostnega postopka, zato so mu bila v okviru istega postopka posredovana le določena pojasnila. Ker pa iz prijave IP jasno izhaja, da želi pridobiti podatke iz dnevnika obdelav, je dodal, da bo v zvezi s tem pripravljena tudi odločba upravljavca glede dostopa do osebnih podatkov.
6. Ker upravljavec o prijaviteljevi zahtevi za dostop do osebnih podatkov torej še ni odločil, ga je IP 17. 8. 2023 pozval, da o zahtevi za dostop do osebnih podatkov odloči v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), ZVOP-2 in/ali ZVOPOKD.
7. Upravljavec je 9. 8. 2023 izdal odločbo št. ….., s katero je zahtevo prijavitelja za dostop do revizijskih sledi obdelav (dnevnika obdelav) osebnih podatkov znotraj upravljavca za čas od 1. 3. 2021 do 31. 5. 2023 zavrnil. Skliceval se je na 22. člen ZVOP-2, 47. člen ZVOPOKD in 5. točko prvega odstavka 5. člena Pravilnika.
8. Prijavitelj je zoper to odločbo upravljavca 14. 9. 2023 vložil prijavo oziroma je vztrajal pri kršitvi varstva osebnih podatkov. Navedel je, da v odločbi ni nobenih pojasnil in konkretnih obrazložitev, zaradi katerih policijskih nalog konkretno je upravljavec obdeloval njegove osebne podatke, zato zahteva revizijsko sled vpogledov oziroma dnevnik obdelav. Meni, da upravljavec zakriva storilca in da mu ne posreduje dokazov. Izjavil je, da ni bil nikoli obravnavan na sodišču in zoper njega niso bili nikoli uvedeni kakršnokoli kazenski postopki. Na koncu pa je še izpostavil, da je upravljavec navedel, da ni pridobil dokazov ali indicev, ki bi predstavljali razlog za sum, da je kdo izmed uslužbencev policije obdeloval njegove osebne podatke nezakonito.
9. IP je 15. 9. 2023 prijavitelju in upravljavcu poslal zapis ugotovitev ter ju pozval, da se v roku 15 dni izjavita o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
10. Upravljavec je 4. 10. 2023 odgovoril, da obstaja omejitev pri vpogledu v spis, in sicer konkretno v dnevnik obdelav osebnih podatkov, ki zajema vse obdelave, tudi tiste, za katere bo morda obstajal razlog za omejitev dostopa, ko se bodo pripravljali podatki za izdajo nove odločbe.
Predpisi
11. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku 38. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami), ki predpisuje, da se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Ta pravica posameznika je konkretizirana v prvem odstavku 15. člena Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter določene konkretne informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, med drugim: namen obdelave; vrste zadevnih osebnih podatkov; uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov; obstoj pravic posameznika; kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom idr. (točke (a) do (h) prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe). Na področju preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij je pravica do dostopa do osebnih podatkov ter informacij o njihovi obdelavi zagotovljena v 24. členu ZVOPOKD. Omejitve te pravice so določene v 25. členu ZVOPOKD.
12. IP je v tem nadzornem postopku ravnal po določbah 30. do 35. člena ZVOP-2 (postopek na podlagi vloge prijavitelja s posebnim položajem), s čimer se zagotavlja s čimer se zagotavlja pravica do pritožbe po 77. členu Splošne uredbe, ter po določbah 33. do 38. člena ZVOPOKD (položaj prijavitelja s posebnim položajem in nadzorovanega organa).
13. IP kot nadzorni organ po izvedenem postopku nadzora skladno s prvim odstavkom 34. člena ZVOP-2 ter prvim odstavkom 37. člena ZVOPOKD izda odločbo, ki poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek, vsebuje:
i. ugotovitev o obstoju ali neobstoju zatrjevane kršitve obdelave osebnih podatkov prijavitelja s posebnim položajem v trenutku vložitve prijave;
ii. ukrepe, odrejene upravljavcu ali obdelovalcu (ZVOP-2) oz. nadzorovanemu organu (ZVOPOKD) glede obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo na prijavitelja s posebnim položajem, in rok za njihovo izvedbo;
iii. dovoljen obseg pregleda spisa zadeve za prijavitelja s posebnim položajem.
Presoja prijaviteljevih navedb
14. Predmet konkretnega nadzora zakonitosti obdelave osebnih podatkov oziroma zakonitosti odločanja o pravici do dostopa in informacij o obdelavi osebnih podatkov so dnevniki obdelav v zvezi s prijaviteljevimi osebnimi podatki v obdobju od 11. 3. 2021 do 31. 5. 2023, ki jih je 27. 6. 2023 zahteval od upravljavca.
15. Kot izhaja iz povzetka poteka postopka odločanja o zahtevi prijavitelja, je upravljavec o tej zahtevi odločil šele z odločbo št. ….. z dne 9. 8. 2023. To pomeni, da odločbe ni izdal v predpisanem roku, s čimer je kršil tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe in četrti odstavek 24. člena ZVOPOKD.
16. IP nadalje ugotavlja, kot je to utemeljeno opozoril že prijavitelj, da upravljavec zavrnitve pravice do informacij o obdelavi osebnih podatkov niti z odločbo št. ….. z dne 9. 8. 2023 ni ustrezno zavrnil. Iz ZUP izhaja, da mora biti odločba obrazložena, saj se v nasprotnem primeru odločbe ne da preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP). Prav tako mora upravljavec na podlagi četrtega odstavka 12. člena Splošne uredbe v zvezi s prvim odstavkom 15. člena Splošne uredbe v primeru zavrnitve posredovanja osebnih podatkov ali informacij o obdelavi posameznika obvestiti o »razlogih za neukrepanje«. Standard ustrezne obrazloženosti predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Standardu obrazloženosti odločbe o zavrnitvi zahteve za dostop do osebnih podatkov in informacij o obdelavi pa nikakor ne zadošča le prepis zakonskih določb oziroma celo zgolj sklic nanje, v obravnavani zadevi le sklic na namen uporabe dnevnika obdelave. IP poudarja, da bi lahko upravljavec za konkretno obrazložitev razlogov za omejitev izkoristil tudi možnost iz določb tretjega do petega odstavka 25. člena ZVOPOKD ter drugega do četrtega odstavka 15. člena Splošne uredbe, ki omogočajo, da upravljavec pravice posameznika ne zavrne z navedbo konkretnih razlogov, če bi to škodilo določenim, v zakonu predvidenim interesom, konkretne razloge za zavrnitev pa nato navede v prilogi k odločbi, ki se posamezniku oziroma prijavitelju s posebnim položajem ne vroča.
17. Glede na navedeno je IP v I. točki izreka te odločbe ugotovil, da je upravljavec v trenutku vložitve prijave prijavitelja dne 18. 7. 2023 in z odločbo št. …. z dne 9. 8. 2023 kršil 12. in 15. člen Splošne uredbe ter 24. člen ZVOPOKD s tem, da o prijaviteljevi zahtevi za dostop do osebnih podatkov z dne 27. 6. 2023 ni pravočasno odločil, nato pa njegovo zahtevo z odločbo neobrazloženo zavrnil.
Ukrepi, ki se odredijo upravljavcu
18. IP je za odpravo ugotovljene kršitve upravljavcu v II. točki izreka odredil, da o zahtevi prijavitelja z dne 27. 6. 2023 v roku trideset dni na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja ponovno odloči v skladu s 15. členom Splošne uredbe in/ali 24. členom ZVOPOKD upoštevaje materialnopravne napotke IP, ki so podane v nadaljevanju obrazložitve v tej odločbi, ter v istem roku o sprejeti odločitvi obvesti IP.
Materialnopravne usmeritve
19. Prijavitelj je od upravljavca zahteval informacije, ki izhajajo iz revizijske sledi, natančneje korespondenco, datum in čas vpogleda, razlog oziroma namen vpogleda ter enoto, ki je izvedla vpogled. V vlogi z dne 18. 8. 2023 je dodatno opozoril, da v izpodbijani odločbi upravljavca ni pojasnila o revizijski sledi vpogledov oziroma, kot navaja upravljavec, dnevnikov obdelav. V nadaljevanju IP zato podaja nekatere materialnopravne usmeritve glede dostopa do navedenih informacij, ki naj jih upošteva upravljavec pri ponovnem odločanju o zahtevi. Prav tako dodaja, naj upravljavec glede na področje obdelave osebnih podatkov opredeli, ali je pravna podlaga za odločanje v konkretnem primeru podana v Splošni uredbi in ZVOP-2 ali v ZVOPOKD. Če se bo oprl na obe področji, pa je za razumevanje odločitve potrebno, da to tudi ustrezno obrazloži.
Splošno glede osebnih podatkov in informacij o obdelavi, ki izvirajo iz dnevnika obdelav
20. Sodišče EU je v sodbi C‑579/21 z dne 22. 6. 2023 potrdilo dosedanjo prakso IP, da dnevnik obdelav ni sam po sebi izključen iz dometa pravice po 15. členu Splošne uredbe (ter analogno po 24. členu ZVOPOKD). V tej zadevi je Sodišče EU zapisalo, da »v zvezi z dnevniškimi datotekami upravljavca se lahko posredovanje kopije informacij iz teh datotek izkaže za nujno, da bi bila izpolnjena obveznost, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi dostop do vseh informacij iz člena 15(1) SUVP in da se zagotovi poštena in pregledna obdelava, ki tako temu posamezniku omogoča, da v celoti uveljavlja pravice, ki jih ima na podlagi te uredbe.« (69. odstavek). Dnevnik obdelav torej avtomatično ni izključen iz dometa uveljavljanja pravice po 15. členu Splošne uredbe, če se to »izkaže za nujno« za izpolnjevanje obveznosti upravljavca v tem kontekstu, kar velja tako za dostop do podatkov kot za informacije o obdelavi. Kot utemeljitev je Sodišče EU navedlo, da »take datoteke namreč razkrivajo obstoj obdelave podatkov, kar je informacija, do katere mora imeti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dostop na podlagi člena 15(1) SUVP. Poleg tega je iz njih razvidna pogostost in intenzivnost dejanj vpogleda, ki tako posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogočajo, da se prepriča, ali je izvedena obdelava dejansko utemeljena z nameni, ki jih je navedel upravljavec.« (70. odstavek).
21. Kot je poudarilo Sodišče EU, predhodno pa že IP v svoji praksi, je dostop do informacij o obdelavi ali osebnih podatkov iz dnevniških datotek lahko predmet zahteve po 15. členu Splošne uredbe (analogno tudi 24. člena ZVOPOKD), če je to nujno za izpolnjevanje obveznosti upravljavca po zagotavljanju pravice iz navedenih določb. Posameznik mora imeti takšen nadzor nad obdelavo svojih osebnih podatkov, da lahko na podlagi informacij o obdelavi tudi sam preverja zakonitost obdelave. Če je iz dnevnika obdelav torej možno razbrati obstoj obdelave osebnih podatkov, je to temeljna informacija o obdelavi osebnih podatkov, informacija, ki leži v samem bistvu načela zakonitosti, preglednosti in poštenosti obdelave osebnih podatkov. Dostop do tega posamezniku upravljavec brez sklicevanja na izrecno in jasno zakonsko določbo ne bi smel onemogočiti.
22. To pa ne pomeni, da bodo posamezniku v vsakem primeru in vedno na voljo vsi podatki iz dnevnikov obdelav in tudi ne informacije, ki so v njih vsebovane. Pomeni le, da se podatki in informacije iz dnevnikov obdelav ne izključijo avtomatično iz dometa 15. člena Splošne uredbe, vseeno pa so podvržene presoji izjem in izključitev na podlagi utemeljenih razlogov (med drugim razlogov na strani preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj in vseh drugih zakonsko utemeljenih razlogov).
Informacija o tem, kdaj so bili opravljeni vpogledi
23. Pravica do informacij o obdelavi osebnih podatkov ne zajema izrecno informacije o času obdelave, vendar jo običajno štejemo kot bistveni element informacij o obdelavi osebnih podatkov, odvisno od okoliščin posameznega primera in če posameznik to informacijo zahteva. IP ugotavlja, da je opredelitev obdelave osebnih podatkov po datumu neločljivo povezana s podajanjem ostalih informacij o obdelavi osebnih podatkov, do katerih bi bil posameznik v konkretnem primeru upravičen. Če posameznik ne bi mogel pridobiti informacije o datumu obdelave, ne bi mogel izvrševati svoje pravice do informacij o obdelavi z namenom seznanitve z obdelavo in preverjanjem zakonitosti le-te (uvodna določba 63 Splošne uredbe). Pri tem je treba izhajati še iz naslednjega stavka uvodne določbe 63 Splošne uredbe, in sicer da bi moral »vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, imeti pravico do seznanitve s sporočilom in njegove pridobitve, zlasti o namenih obdelave osebnih podatkov, po možnosti o obdobju, za katerega so osebni podatki obdelani (…)«.
24. Takšno stališče je potrdilo tudi Sodišče EU v sodbi št. C-579/21 z dne 22. 6. 2023, v kateri je pojasnilo, da je treba glede vpogledov v osebne podatke posameznika šteti, da sodijo datumi in nameni vpogledov v osebne podatke med informacije, ki jih ima posameznik pravico prejeti od upravljavca (83. odstavek).
25. Navedeno pa ne pomeni, da upravljavec ne more zavrniti zahteve za informacije na podlagi 23. člena Splošne uredbe oziroma 25. člena ZVOPOKD, vendar mora to obrazložiti in utemeljiti na določbah zakona.
Informacija o tem, kdo znotraj upravljavca je opravil vpogled
26. Iz dosedanje prakse IP izhaja, da posameznik praviloma ni upravičen do podatka o osebah, zaposlenih pri upravljavcu, ki so obdelovale njegove osebne podatke (glej npr. mnenje št. 0712-724/2008/2, 0712-1/2014/2773, 0712-1/2014/3051). Vendar pa je Sodišče EU v nedavni zadevi št. C-579/21 to stališče nekoliko relativiziralo in zapisalo, da pravica po prvem odstavku 15. člena Splošne uredbe ne zajema pravice v zvezi z informacijami o identiteti zaposlenih navedenega upravljavca, ki so izvedli ta dejanja pod njegovim vodstvom in v skladu z njegovimi navodili, razen če so te informacije nujne za to, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogoči učinkovito uveljavljanje pravic, ki so mu podeljene s to uredbo, in se upoštevajo pravice in svoboščine teh zaposlenih. Smiselno je treba to razlagati tudi pri zahtevi za informacijo o tem, znotraj katere enote upravljavca je bil opravljen vpogled.
27. Generalni pravobranilec Sodišča EU je v svojih sklepnih predlogih z dne 15. 12. 2022 v zadevi C-579/21 tudi poudaril, da je situacija lahko drugačna, kadar »zaposleni ne upošteva postopkov, ki jih je določil upravljavec, in na lastno pobudo nezakonito dostopa do podatkov strank ali drugih zaposlenih. V takem primeru nelojalni zaposleni ne bi deloval za račun in v imenu upravljavca« in bi se sam lahko štel za upravljavca oziroma v tem smislu uporabnika, katerega identiteto bi bilo posledično treba razkriti.
28. Upravljavec bo torej moral glede podatka o enoti vpogleda oziroma, kot izhaja iz navedb prijavitelja, glede podatka o osebi, ki je izvedla vpogled, odločiti v skladu zgoraj navedenimi materialnopravnimi usmeritvami. Opredeliti se bo moral do elementov, ki jih je postavilo Sodišče EU: a) ali so zaposleni znotraj upravljavca obdelovali osebne podatke pod njegovim vodstvom in v skladu z njegovimi navodili in b) ali bi bilo nujno razkriti identiteto zaposlenih znotraj upravljavca, da se omogoči učinkovito uveljavljanje posameznikovih pravic in se obenem upoštevajo pravice in svoboščine teh zaposlenih. IP pripominja, da je upravljavec že izvedel notranjevarnostni postopek in izdal obvestilo št. ….. z dne 27. 6. 2023, ki je bil prijavitelju vročen, kar se lahko upošteva tudi pri presoji in obrazložitvi v novi odločbi.
Informacija o tem, s kakšnim namenom je upravljavec vpogledoval v osebne podatke
29. V tem delu IP pojasnjuje, da upravljavec ne more izhajati zgolj iz obdelav, ki jih opravlja v okviru »formalnih«, zakonsko predvidenih evidenc oziroma zbirk osebnih podatkov, temveč iz vseh obdelav osebnih podatkov, ki se odvijajo bodisi z avtomatiziranimi sredstvi ali v povezavi z zbirko osebnih podatkov. Izpostaviti je treba, da je informacija o namenih obdelave ena izmed bistvenih informacij za možnost preverjanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov, kot to izhaja iz 63. uvodne določbe Splošne uredbe. Zato je še posebej pomembno, da odločanje o pravici posameznika do informacije o namenih obdelave zajame vse obdelave, ki jih vrši upravljavec, nato pa se v tako ugotovljenem obsegu ugotavlja morebitne omejitve pravice posameznika.
30. Kot že pojasnjeno, pa ima upravljavec na voljo določene izjeme za zavrnitev pravice posameznika, pri čemer mora biti njegova odločitev utemeljena in obrazložena, po potrebi v prilogi k odločbi, ki je namenjena izrecno takšnim situacijam, ko bi razkritje razlogov za zavrnitev pravice že negativno vplivala na cilje upravljavca, denimo v zvezi s preprečevanjem in pregonom kaznivih dejanj.
Dovoljen obseg pregleda spisa
31. V 3. točki prvega odstavka 34. člena ZVOP-2 in 3. točki prvega odstavka 37. člena ZVOPOKD je določeno, da odločba v postopku nadzora po določbah tega oddelka poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek, vsebuje tudi dovoljen obseg pregleda spisa zadeve za prijavitelja s posebnim položajem. IP je glede tega odločil, da se prijavitelju v celoti dovoli pregled spisa zadeve, ki se vodi pod št. 07108-4/2023. To pa ne pomeni, da bo v celoti dovoljen tudi pregled spisa morebitne zadeve v zvezi z novo odločbo upravljavca.
Stroški
32. Po prvem odstavku 118. člena ZUP organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Organu posebni stroški v tem nadzornem postopku niso nastali, prijavitelj in upravljavec pa skladno z drugim odstavkom 30. člena ZVOP-2 sama nosita svoje stroške postopka (4. točka izreka odločbe).
33. Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve te odločbe, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožbi je treba poleg izvirnika, prepisa ali kopije te odločbe priložiti tudi po en prepis ali kopijo tožbe in prilog za toženca, če je kdo prizadet z odločbo, pa tudi zanj.
……..,
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov
Vročiti:
- …… (osebno po ZUP);
- MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (osebno po ZUP).
