Številka: 06101‑14/2023/8
Datum: 28. 6. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) po državni nadzornici za varstvo osebnih podatkov na podlagi 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZInfP), 25., 54. in 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP‑2), 55., 57. in 77. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba) ter petega odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), v zadevi odločanja o zahtevi za nadzor zakonitosti obdelave njegovih osebnih podatkov (v nadaljevanju: prijava), ki jo je dne 30. 5. 2023 vložil … (v nadaljevanju: prijavitelj), po pooblaščencu: …, zoper: … (v nadaljevanju: upravljavec), izdaja naslednji
SKLEP
1. Prijaviteljeva prijava z dne 30. 5. 2023 se zavrže.
2. Organu v tem postopku posebni stroški niso nastali, prijavitelj pa krije svoje stroške postopka.
Obrazložitev
1. IP je po pošti dne 30. 5. 2023 prejel dopolnitev prijaviteljeve prijave z dne 13. 4. 2023 (v nadaljevanju skupaj: prijava). Prijavitelj navaja, da je upravljavec, pri katerem je prijavitelj zaposlen na delovnem mestu podsekretarja, novinarjem medijskih hiš POP TV in RTV Slovenija posredoval dokument z naslovom »…« št. … z dne … (v nadaljevanju: sporni dokument), v katerem so navedeni osebni podatki prijavitelja. Prijavitelj meni, da upravljavec spornega dokumenta, ki je bil sestavljen v okviru nadzora nad delom prijavitelja, ne bi smel posredovati medijem, prav tako pa bi moral prijavitelja o spornem dokumentu obvestiti, zaradi česar upravljavcu očita kršitev 6. člena Splošne uredbe in 89. ter 91. člena ZVOP‑2 in želi, da IP pri upravljavcu izvede nadzor nad zakonitostjo obdelave njegovih osebnih podatkov.
2. Prijava se zavrže.
3. IP sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v zakonu, in sicer v 2. členu ZInfP, na podlagi katerega je med drugim pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. Pristojnosti IP v zvezi z izvajanjem nadzora nad izvajanjem Splošne uredbe, ZVOP-2 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, so določene tudi v ZVOP-2. Pri tem ZVOP‑2 izrecno določa omejitev pristojnosti IP na področju varstva ustavne pravice do svobode izražanja in do dostopa do informacij javnega značaja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov. Na tem področju se na podlagi prvega odstavka 19. člena ZVOP‑2 pravice in zahtevki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ne izvajajo v postopkih pred IP po določbah ZVOP‑2 ali po določbah Splošne uredbe, temveč zgolj v skladu s 73. do 75. členom ZVOP‑2 ter v skladu z zakoni, ki urejajo ta področja. Upoštevajoč določbo drugega odstavka 19. člena ZVOP‑2 v zvezi s četrtim odstavkom 73. člena ZVOP‑2 na področju svobode izražanja v pristojnosti IP ostaja le nadzor nad zakonitostjo posredovanja, razkritja ali omogočanja nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov iz zbirke za namene izvajanja svobode izražanja, in to le kolikor takšno posredovanje, razkritje ali omogočanje dostopa ni predmet odločanja v posamičnem (u)pravnem postopku, ki ga v skladu z zakonsko določenimi pristojnostmi vodi pristojni organ, ko je mogoče pravilnost (zakonitost) vodenja postopka preverjati le v postopkih s pravnimi sredstvi, ki jih določa zakon.
4. Iz prispevka v … (00:37 do 00:52 prispevka v …) izhaja, da je bil sporni dokument medijem posredovan v okviru odgovora na njihovo vprašanje. Dostop do informacij s strani medijev je posebej urejen v 45. členu Zakona o medijih (v nadaljevanju: ZMed).[6] Glede na prvi odstavek 45. člena ZMed informacije za medije zajemajo tako informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, kakor tudi informacije, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. ZMed v drugem odstavku 45. člena določa, da mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij od vseh organov, ki jih kot zavezance določa Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ), organ pa lahko na podlagi petega odstavka mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po ZDIJZ. Prav tako lahko mediji zahtevajo dostop do dokumentov, njihove vloge pa se v tem primeru v celoti obravnavajo po postopku, določenem v ZDIJZ, v katerem se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP. Tudi v skladu prvim odstavkom 74. člena ZVOP‑2 zavezanci po ZDIJZ javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ, upravljavec pa lahko na podlagi drugega odstavka 74. člena ZVOP‑2 javno objavi podatke, za katere zakon določa javnost ali kadar gre za podatke, ki so informacija javnega značaja.
5. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ so iz prostega dostopa sicer izvzeti osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, vendar pa se ne glede na to določbo dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Upravljavec je kot organ v sestavi … brez dvoma zavezanec po ZDIJZ, postopek odločanja o (ne)razkritju informacij ali dokumentov medijem pa v skladu z določili ZMed in ZDIJZ sodi v pristojnost konkretnega zavezanca po ZDIJZ, pri čemer je pravilnost (zakonitost) vodenja konkretnega postopka mogoče preverjati le v postopkih s pravnimi sredstvi, ki jih določata ZMed in ZDIJZ ter subsidiarno ZUP. Upoštevajoč navedeno, IP skladno s sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U‑I‑92/12‑13 z dne 10. 10. 2013 v okviru nadzornih postopkov po ZVOP‑2 in Splošni uredbi ni pristojen presojati zakonitosti razkritja osebnih podatkov v skladu z ZMed in ZDIJZ, temveč je takšna presoja mogoča le v okviru pritožbenih možnosti, ki jih predvidevata ZMed in ZDIJZ. Upoštevajoč navedeno IP v postopku odločanja o zahtevi posameznika za nadzor zakonitosti obdelave njegovih osebnih podatkov s strani upravljavca ali obdelovalca v skladu s 30. členom ZVOP‑2, ni pristojen presojati zakonitosti posredovanja informacij za medije, vključno s presojo zakonitosti morebitnega posredovanja osebnih podatkov, če gre za informacije iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, kadar se medijem informacije posredujejo v skladu in na podlagi ZMed in ZDIJZ.
6. V zvezi s prijaviteljevim pravnim naziranjem, da naj bi upravljavec s posredovanjem spornega dokumenta medijem kršil tudi 89. in 90. člen ZVOP-2, ki naj bi upravljavcu izrecno prepovedovala razkritje prijaviteljevih osebnih podatkov medijem in upravljavcu nalagala dolžnost obvestiti prijavitelja o spornem dokumentu, IP pojasnjuje, da sta določbi 89. in 90. člena ZVOP‑2 umeščeni v 8. poglavje o strokovnem nadzoru. Določbe tega poglavja se v skladu z 88. členom ZVOP‑2 uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov pri strokovnem nadzoru, določenem z zakonom, in to le, če drug zakon ne določa drugače. Pojem strokovnega nadzora je torej potrebno razlikovati od nadzora delodajalca nad zaposlenimi, ki predstavlja notranji nadzor, ki se izvaja znotraj same institucije. ZVOP‑2 v izogib morebitni pravni praznini vzpostavlja pravno podlago za zunanjega izvajalca strokovnega nadzora, ki lahko na podlagi prvega odstavka 89. člena ZVOP‑2 pri izvajanju strokovnega nadzora obdeluje vse osebne podatke, ki jih obdeluje upravljavec, nad katerim izvaja strokovni nadzor. V konkretni zadevi, ko je upravljavec opravljal nadzor nad prijaviteljem kot svojim zaposlenim, določbe o strokovnem nadzoru niso relevantne. IP pri tem še pripominja, da iz določbe 90. člena ZVOP‑2 tudi za (zunanje) izvajalce strokovnega nadzora ne izhaja obveznost obveščanja posameznika, temveč ta določba predstavlja dodatno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov posameznikov za namen izvajanja strokovnega nadzora. Poleg tega načelo omejitve namena, ki je zajeto v drugem odstavku 89. člena ZVOP‑2, samo po sebi ne izključuje obdelave osebnih podatkov posameznika za drug namen (npr. za namen izvrševanja svobode izražanja in dostopa do informacij javnega značaja), če je za to podana ustrezna pravna podlaga v skladu s 6. členom Splošne uredbe. Ali so bile v konkretni zadevi pri posredovanju prijaviteljevih osebnih podatkov medijem pravilno uporabljene določbe ZMed in ZDIJZ in je bila na podlagi teh določb sprejeta pravilna odločitev, pa, kot pojasnjeno v 3. do 5. točki te obrazložitve, IP v postopku odločanja o zahtevi posameznika za nadzor zakonitosti obdelave njegovih osebnih podatkov s strani upravljavca ali obdelovalca v skladu s 30. členom ZVOP‑2, ni pristojen presojati.
7. Ker iz prijaviteljevih navedb izrecno izhaja, da želi le, da IP izvede nadzor nad zakonitostjo obdelave njegovih osebnih podatkov, čeprav je bil s pozivom št. 06101-14/2023/6, z dne 24. 5. 2023 opozorjen na možnost vložitve pravnih sredstev, ki jih določata ZMed in ZDIJZ ter subsidiarno ZUP, IP v predmetnem postopku ne more brez dvoma sklepati o tem, kateri organ bi lahko bil pristojen obravnavati vlogo prijavitelja.
8. V skladu s petim odstavkom 65. člena ZUP organ, ki je dobil vlogo, ki je ni pristojen sprejeti in ne more ugotoviti kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki. Glede na navedeno je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
9. Po tretjem odstavku 118. člena ZUP se o stroških postopka odloči v sklepu, s katerim se postopek konča. V tem nadzornem postopku organu posebni stroški niso nastali, na podlagi drugega odstavka 30. člena ZVOP‑2 v zvezi s četrtim odstavkom 114. člena ZUP pa vsaka stranka v tem postopku krije svoje stroške, kar izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.
10. Prijaviteljeva prijava je takse prosta v skladu s 23. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju: ZUT).[8] Ta sklep je takse prost na podlagi člena 57(3) Splošne uredbe in drugega odstavka 55. člena ZVOP‑2 v zvezi s četrtim odstavkom 3. člena ZUT.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper ta sklep ni pritožbe, dopustno pa je sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožbo je treba vložiti v tridesetih (30) dneh od vročitve tega sklepa. Tožba se vloži neposredno pisno pri navedenem sodišču ali se mu pošlje po pošti. Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto Tožbi je treba poleg izvirnika, prepisa ali kopije tega sklepa priložiti tudi po en prepis ali kopijo tožbe in prilog za toženca, če je kdo prizadet z upravnim aktom, pa tudi zanj.
…,
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov
Vročiti:
1. Prijavitelju – preko pooblaščenca osebno po ZUP.
[1] Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07.
[2] Uradni list RS, št. 163/22.
[3] Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2, 105/06 ‑ ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 ‑ ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb.
[4] Glej 39. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91‑I, 42/97 ‑ UZS68, 66/00 ‑ UZ80, 24/03 ‑ UZ3a, 47, 68, 69/04 ‑ UZ14, 69/04 ‑ UZ43, 69/04 ‑ UZ50, 68/06 ‑ UZ121,140,143, 47/13 ‑ UZ148, 47/13 ‑ UZ90,97,99, 75/16 ‑ UZ70a in 92/21 ‑ UZ62a).
[6] Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 36/08 ‑ ZPOmK-1, 77/10 ‑ ZSFCJA, 90/10 ‑ odl. US, 87/11 ‑ ZAvMS, 47/12, 47/15 ‑ ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 ‑ odl. US, 67/19 ‑ odl. US in 82/21.
[7] Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZdavP‑2, 23/14, 50/14, 19/15 ‑ odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.
[8] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB5, 14/15 ‑ ZUUJFO, 84/15 – ZZelP‑J, 32/16, 30/18 ‑ ZKZaš in 189/20 – ZFRO.
