NEMČIJA: Chat GPT krši avtorske pravice
Deželno sodišče München I je izdalo sodbo, s katero je v bistvenem delu ugodilo zahtevkom, ki jih je GEMA uveljavljala proti OpenAI.
Sodba je bila izdana 11. 11. 2025
Tožbo je vložila organizacija GEMA – nemška kolektivna organizacija za upravljanje avtorskih pravic na glasbenih delih. GEMA zastopa približno 100.000 skladateljev, avtorjev besedil in glasbenih založnikov ter uveljavlja njihove pravice na področju javne priobčitve, reproduciranja in drugih oblik uporabe glasbenih del.
V konkretnem primeru je GEMA dokazovala, da so bila v modelih GPT-4 in GPT-4o reproducirana besedila znanih nemških pesmi, med drugim Atemlos (Kristina Bach) in Wie schön, dass du geboren bist (Rolf Zuckowski). Ob preprostih uporabniških poizvedbah naj bi ChatGPT ta besedila v veliki meri ponavljal, kar je po mnenju GEMA dokaz memoriranja celotnih del. Organizacija je zatrjevala, da takšno memoriranje pomeni nedovoljeno reproduciranje, ki krši temeljna avtorska upravičenja.
OpenAI je na očitke odgovarjal, da njihovi jezikovni modeli ne shranjujejo konkretnih učnih podatkov, temveč statistične vzorce, ki izhajajo iz celotnega nabora podatkov. Poudarjal je, da se izhodna besedila generirajo le kot odziv na poziv uporabnika in da bi moral biti zato uporabnik tisti, ki nosi odgovornost za morebitne kršitve. Dodatno je OpenAI trdil, da naj bi bila uporaba podprta z evropskimi pravnimi omejitvami za besedilno in podatkovno rudarjenje (text and data mining – »TDM«).
Odločitev sodišča
Sodišče je vse te argumente zavrnilo. Po njegovem prepričanju je šlo za jasno ponovitev zaščitenih besedil, ki je po svoji kompleksnosti in dolžini ni bilo mogoče pripisati naključju. To je pomenilo, da so bila celotna besedila dejansko prisotna v modelu v taki obliki, da jih je bilo mogoče reproducirati. S tem je bila izpolnjena zakonska zahteva za avtorskopravno reproduciranje po veljavni zakonodaji.
Sodišče je izrecno poudarilo, da se pravila o besedilnem in podatkovnem rudarjenju ne morejo uporabiti v situacijah, ko model ne izvaja le analize informacij, temveč trajno shrani celotna avtorska dela. Omejitve za TDM so namenjene le tehničnim kopijam, potrebnim za analitične procese, ne pa ustvarjanju novih, trajnih reprodukcij v modelih umetne inteligence. Ker dopustitev takšne uporabe ne predvideva nadomestila za avtorje, bi bila analogna ali razširitvena razlaga nedopustna in v nasprotju z njihovimi ekonomskimi interesi.
Sodišče je odgovornost za izhode pripisalo izključno OpenAI. Po njegovem mnenju je OpenAI tisti, ki izbira učne podatke, določa arhitekturo modela in omogoča memoriranje podatkov, zato uporabniki, ki vnesejo preprost poziv, ne morejo biti obravnavani kot odgovorni za generiranje zaščitenih del.
Sodba pomeni, da mora OpenAI prenehati z nedovoljenim reproduciranjem zaščitenih besedil, se soočiti z obveznostjo plačila odškodnine in skleniti licenčne dogovore za zakonit trening modelov, hkrati pa prevzeti polno pravno odgovornost za vsebino, ki jo njegovi modeli generirajo.
Odzivi strank postopka
GEMA je sodbo pozdravila kot pomemben mejnik za zaščito glasbenih avtorjev, njen generalni direktor Tobias Holzmüller pa je poudaril, da internet ni samopostrežna trgovina, v kateri bi bila človeška ustvarjalnost brezplačno na voljo. Sodba po njegovih besedah vzpostavlja jasen standard, da morajo tudi ponudniki umetne inteligence spoštovati avtorsko pravo in plačati primerno nadomestilo za uporabo zaščitenih del.
Pozitivno so sodbo sprejele tudi organizacije novinarjev, ki opozarjajo na širše posledice. Veliki jezikovni modeli se namreč učijo tudi na novinarskih besedilih, fotografijah, literarnih delih in drugih vrstah ustvarjalnih vsebin. Sodba tako krepi pogajalski položaj ustvarjalcev in kolektivnih organizacij pri oblikovanju licenčnih shem za prihodnje treninge umetne inteligence.
OpenAI je v odzivu izrazil razočaranje in napovedal preučitev nadaljnjih pravnih korakov. Poudaril je, da se odločitev nanaša le na omejen nabor besedil ter da podjetje spoštuje pravice ustvarjalcev in se z mnogimi organizacijami po svetu pogaja o licenciranju.
Sodba predstavlja pomemben trenutek v oblikovanju evropskega ravnanja z umetno inteligenco. Prvič jasno določa, da memoriranje zaščitenih del v jezikovnih modelih pomeni reproduciranje, ki ga je treba licencirati, ter da se TDM ne more razlagati kot splošno dovoljenje za uporabo avtorskih del pri učenju umetne inteligence. Zadeva bo verjetno vplivala na prihodnje zakonodajne debate in licenčne modele, hkrati pa ustvarjalcem pošilja pomembno sporočilo, da njihove pravice ostajajo zavarovane tudi v dobi naprednih tehnologij.
Sodba je dostopna tukaj (ni še pravnomočna).
Vir: Landgericht Muenchen I in dw.com
Naslovna fotografija: Pexels
