Smernice Informacijskega pooblaščenca o biometriji
Objavljene 29.2.2008

Biometrija v sodobnem svetu pridobiva na pomenu, družbe pa so se glede dolgoročnega odnosa do biometrije znašle pred pomembnimi odločitvami. Uporaba biometrije vsekakor narašča in jo lahko zasledimo v številnih dejav- nostih, uporablja pa se za različne namene: obramba, nacionalna varnostna in obveščevalna dejavnost, upravljanje zaporov, ukrepi na državnih mejah, imigracij, potni listi, bančne in finančne institucije, informacijski sistemi... Biometrija ima nedvomno z vidika posameznika določene praktične prednosti. Kot vsaka druga tehnologija se tudi biometrija lahko uporabi na način, ki je prijazen do zaseb- nosti posameznika, lahko pa gre za občutne posege v zasebnost posameznika in učinek »velikega brata«. Praktične prednosti biometrije so praviloma vidne na prvi pogled, medtem ko nekateri vidiki, ki dokazujejo, da tudi biometrija ni vsemogočna in popolna, niso vidni na prvi pogled. Biometrijski ukrepi so po naravi stvari takšni, da pomenijo velik poseg v zasebnost in dostojanstvo posa- meznika, zato je treba vse pogoje za njihovo uporabo razlagati v luči njune zaščite in izhajati ZVOP-1 –UPB1, s katerim se določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.
Namen pričujočih smernic je pojasniti nekatere osnovne značilnosti biometrij- skih ukrepov, pojasniti nekatere dileme glede obdelave osebnih podatkov v sklopu biometrijskih ukrepov, predstaviti zakonsko ureditev teh ukrepov ter podati odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja s katerimi se srečujejo subjekti javnega in zasebnega sektorja, ki razmišljajo o uvedbi biometrije.
Vir: IP
Naslovna fotografija: RawPixel