IP: Videonadzor za optimizacijo poslovanja
IP je v mnenju poudaril, da izvajanje videonadzora na delovnem mestu zgolj z namenom optimizacije delovnega procesa ni skladno z določili zakonodaje.
Mnenje je bilo objavljeno 31.5.2024
IP je uvodoma izpostavil, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. Poudaril je še, da se tudi neposredno spremljanje žive slike brez snemanja šteje za videonadzor. To pomeni, da za tovrstno obdelavo veljajo vsa določila ZVOP-2, ki urejajo videonadzor.
Upravljavec mora za izvajanje tovrstnega nadzora imeti ustrezno pravno podlago, skladno z ZVOP-2 in GDPR, za videonadzor znotraj delovnih prostorov pa so pravila še bolj stroga, saj se lahko izvaja le za namene in pod pogoji, ki so opredeljeni v 78. členu ZVOP-2.
Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko skladno s to določbo izvaja zgolj, kadar je to nujno potrebno za:
varnost ljudi ali premoženja ali
preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali
varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti,
teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.
Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati zgoraj izpostavljene interese, prepovedano pa je z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZVOP-2.
Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami (t.i. spremljanje žive slike) je dopustno zgolj pod pogoji iz prvega in drugega odstavka 78. člena ter le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca.
Celotno mnenje je dostopno tukaj
