IP: Fotografija na službeni kartici
Informacijski pooblaščenec je v mnenju zapisal, da ima uporaba fotografije delavca na registracijski kartici delovnega časa v redkih primerih lahko zakonsko podlago, večinoma pa ni potrebna za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja in je za uporabo potrebna privolitev.
Mnenje je bilo objavljeno 30.07.2024
IP je pojasnil, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor za konkretni namen obdelave obstaja veljavna pravna podlaga.
Glede obdelave osebnih podatkov delavcev veljajo načeloma enaka pravila za delodajalce v zasebnem in javnem sektorju, pri čemer so za ugotavljanje zakonitosti konkretne obdelave pomembni posamezni področni predpisi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Nadalje v tretjem odstavku 48. člena določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
IP je sicer že v več mnenjih (npr. v mnenju št. 07121-1/2022/999, z dne 20. 9. 2022) poudaril, da fotografija delavca na identifikacijski kartici načeloma ni potrebna za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Le za nekatera delovna mesta je pod določenimi pogoji mogoč odstop od tega stališča - tako je IP npr. v mnenju št. 0712-1/2024/2719 izpostavil, da v primeru, če določeno delovno področje oziroma proces zaradi svoje specifičnosti za varno in zanesljivo izvedbo delovnih nalog terja identifikacijo delavcev, za obdelavo osebnih podatkov v delovni proces vključenih subjektov obstaja pravna podlaga po 48. členu ZDR-1. IP je ob tem še zapisal, da se v vseh ostalih primerih lahko fotografijo zaposlenega delavca načeloma natisne na identifikacijsko kartico le na podlagi njegove privolitve skladno s točko (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.
Ob tem je IP posebej poudaril, da je obdelava delavčevih osebnih podatkov na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le izjemoma pod pogojem, da njena zavrnitev nima nikakršnih posledic na delovno razmerje oziroma na delavčev pravni položaj. Osebna privolitev v delovnih razmerjih torej je oziroma naj bo bolj izjema kot pravilo, saj je delodajalec v razmerju do delavca močnejša stranka in so možnosti za zlorabo tega instituta v delovnih razmerjih toliko večje. Tudi smernice Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB) glede privolitve kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih poudarjajo neprostovoljno naravo razmerja delavec - delodajalec, kar ovira veljavnost privolitve. Temeljni kriterij za dopustnost privolitve v delovnih razmerjih je po mnenju EDPB, da podaja ali zavrnitev privolitve za delavce nima nikakršnih negativnih posledic. Pri tem je treba upoštevati podrobnejša določila glede pogojev, po katerih se šteje, da je privolitev veljavna, ki so določeni v 7. členu Splošne uredbe.
IP je še dodal, da morajo biti posamezniki (v konkretnem primeru zaposleni delavci) pred morebitno podajo privolitve tudi podrobno informirani o obdelavi osebnih podatkov v skladu s 13. členom Splošne uredbe.
Celotno mnenje je dostopno tukaj
Vir: IP RS
Naslovna slika: RawPixel
