IP: dostop do zdravstvenih podatkov umrlega očeta
Informacijski pooblaščenec je ugodil pritožbi posameznice, kateri je upravljavec zavrnil seznanitev z zdravstvenimi podatki umrlega očeta. Slednji je v času podpisa dokumenta o omejitvi kazal znake demence, posledično podpisana prepoved seznanitve verjetno ni veljavna.
Odločba z oznako 07106-8/2023/9 je bila objavljena 24.1.2024
Posameznica je pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti vložila zahtevo za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo pokojnega očeta, upravljavec pa je zahtevo zavrnil, ker je od odvetnika pokojnika prejel kopijo overjenega pooblastila, s katerim je posameznik prepovedal posredovanje njegovih osebnih podatkov hčeri. Pooblastilo je bilo prvotno vročeno osebnemu zdravniku pokojnika.
Posameznica je na odločitev vložila pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu z navedbo, da ji upravljavec ni posredoval kopije pooblastila, slednje pa je bilo dano njegovemu osebnemu zdravniku, ne pa upravljavcu, na katerega je naslovila zahtevo za dostop do podatkov. Prav tako naj pooblastilo ne bi vsebovalo prepovedi seznanitve s psihiatričnim zdravstvenim kartonom, ki ga hrani upravljavec.
Dodatni razlog za seznanitev je, po mnenju posameznice, tudi dejstvo, da je bil oče že pred podpisom pooblastila v procesu zdravljenja demence z visokimi dozami zdravil. Ker imajo skoraj vse oblike demence tudi izrazito dedno komponento, je seznanitev z zdravstvenimi podatki očeta tudi v interesu varovanja lastnega zdravja posameznice.
Po preučitvi vseh okoliščin, ki so spremljale zadevni postopek, pa tudi v luči sodnega spora posameznice s sestro, je Informacijski pooblaščenec odločil, da je bila zavrnitev seznanitve z zdravstveno dokumentacijo očeta s strani upravljavca, neupravičena.
V odločbi je IP pojasnil, da se lahko posameznica seznani z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta pod naslednjimi pogoji:
zahteva za seznanitev je obrazložena tako, da je razvidno, kakšen je namen seznanitve,
zatrjevani namen seznanitve ni nezakonit,
na ustrezen način je izkazano sorodstveno razmerje z umrlim pacientom in
umrli pacient za časa življenja ni prepovedal seznanitve s svojo zdravstveno dokumentacijo.
Ob tem je treba upoštevati, da je pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti lastna pravica oseb iz 42. člena ZPacP, ki ji nasproti stoji pravica pacienta, da takšno seznanitev prepove, obe pravici pa sta lahko pod zakonsko določenimi pogoji in v določeni meri omejeni.
IP je obrazložil tudi interpretacijo sposobnosti razsojanja v tem primeru.
Svobodne in resne izjave volje že pojmovno ne more podati oseba, ki ni sposobna razumeti pomena volje, ki jo izjavi. Sposobnost razsojanja pa v naši zakonodaji ni izrecno urejena. Gre za dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti pomen izjave volje in pravne posledice, ki jih ta povzroči. Nujen pogoj za sposobnost razsojanja so dejanske psihofizične lastnosti subjekta. Sposobnost razsojanja je tako na primer predpostavka za veljavnost izjave poslovne volje. Praviloma se sposobnost razsojanja pri osebah, ki imajo poslovno sposobnost, domneva. Vendar ta domneva ni neizpodbitna. Pri poslovni sposobnosti in sposobnosti razsojanja namreč lahko pride do razhajanja, zlasti takrat, ko polno poslovna oseba izgubi dejansko sposobnost razsojanja (denimo zaradi demence), poslovna sposobnosti pa ji formalno še ni odvzeta
V konkretnem primeru je bistveno, ali prepoved seznanitve po tretjem odstavku 42. člena ZPacP, na katero se sklicuje izvajalec zdravstvene dejavnosti, izpolnjuje vse pogoje za veljavnost.
Glede na vsebino dokumenta se IP ne strinja s podano oceno izvajalca zdravstvene dejavnosti v izpodbijani odločbi, da je pokojni oče prosilki jasno in nedvoumno prepovedal, da se seznani z vso zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj. Za časa življenja izraženo voljo pacienta je namreč treba razlagati upoštevajoč vse okoliščine, ki so lahko relevantne pri presoji veljavnosti in dometa prepovedi seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na obdobje po smrti. IP meni, da izvajalec zdravstvene dejavnosti v konkretnem primeru teh okoliščin, ki so izpostavljene v nadaljevanju, ni presojal v zadostni meri.
Ključni predpogoj za podajo veljavne prepovedi je sposobnost razsojanja. Zdravstveno stanje pokojnega, ki bi moralo biti vsaj za obdobje obravnave pri njem poznano tudi izvajalcu zdravstvene dejavnosti, kaže na dvom v resničnost domneve tovrstne sposobnosti ob podaji sporne prepovedi. To bistveno vprašanje v postopku na prvi stopnji ni bilo razčiščeno. Prosilka je s svojimi trditvami v zahtevi in še bolj izrecno v tem pritožbenem postopku, med drugim s strokovnim mnenjem, v zadostni meri izkazala utemeljen sum, da pokojni oče v času podaje prepovedi zaradi demence ni bil sposoben razumeti pomena vsebine »pooblastila«, ki ga je podpisal, in njegovih posledic.
IP je odločil, da bo moral izvajalec zdravstvene dejavnosti v ponovljenem postopku na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZPacP presoditi, ali je podana veljavna prepoved seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti, to obrazložiti in o prosilkini zahtevi ponovno odločiti. Pri tem bo moral primarno ugotoviti pacientovo sposobnost razsojanja ob podaji prepovedi ter pod pogojem, da ta domneva ne bo izpodbita, oceniti tudi druge relevantne okoliščine.
