IP: 6.000 EUR zaradi GPS sledenja
Informacijski pooblaščenec je naložil globo izvajalcu gospodarskih javnih služb, ki je v službena vozila namestil GPS oddajnike brez ustrezne pravne podlage.
Odločba je bila sprejeta 27. 1. 2026.
V obravnavanem primeru je upravljavec z uporabo GPS oddajnikov v službenih vozilih izvajal sistematično spremljanje gibanja zaposlenih. Zajemani so bili podatki o vseh poteh, ki so jih zaposleni opravili z vozili, pri čemer je šlo za kontinuirano in neselektivno obdelavo lokacijskih osebnih podatkov.
Obdelava je potekala v okviru delovnega procesa, pri čemer so bili zaposleni kot posamezniki, na katere se podatki nanašajo, v podrejenem razmerju do upravljavca. Iz ugotovitev postopka izhaja, da za takšno obdelavo ni bila določena in izkazana ustrezna pravna podlaga v smislu člena 6(1) GDPR. Upravljavec ni uspel izkazati, da bi bila obdelava nujna za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, niti da bi temeljila na zakonski obveznosti. Prav tako ni bila ustrezno utemeljena obdelava na podlagi zakonitega interesa, saj ni bila izvedena in dokumentirana presoja tehtanja interesov ter sorazmernosti posega.
Posebej relevantno je dejstvo, da je šlo za sistematično spremljanje gibanja zaposlenih preko tehničnega sredstva, ki omogoča natančno rekonstrukcijo njihovega ravnanja v delovnem času. Takšna obdelava po svoji naravi predstavlja visoko intenziven poseg v pravico do varstva osebnih podatkov in zahteva strogo presojo zakonitosti, nujnosti in minimalnosti obdelave.
Odločitev nadzornega organa
Nadzorni organ je ugotovil kršitev načela zakonitosti iz točke (a) prvega odstavka 5. člena GDPR, ker za obdelavo ni bil izpolnjen noben izmed pogojev za zakonito obdelavo iz člena 6(1) GDPR v povezavi s 6. členom ZVOP-2. Sistematično in neselektivno zbiranje lokacijskih podatkov zaposlenih brez pravne podlage pomeni nedopusten poseg v njihove osebne podatke, ne glede na to, da se obdelava izvaja v okviru delovnega procesa.
Pravni osebi je bila za prekršek po prvem odstavku 95. člena ZVOP-2 izrečena globa v višini 6.000 eurov, odgovorni osebi pa za prekršek po 1. točki prvega odstavka 97. člena ZVOP-2 globa v višini 600 eurov. Odločitev ponovno potrjuje, da se v primeru kršitev določb o zakonitosti obdelave sankcionira tako upravljavca kot tudi odgovorno osebo, kadar je ta prekršek storila pri opravljanju dejavnosti in v imenu pravne osebe.
Primer je pomemben predvsem z vidika razumevanja meje med dopustnim nadzorom delovnega procesa in sistematičnim spremljanjem zaposlenih. Tehnična možnost nadzora ne ustvarja pravne podlage za obdelavo. Upravljavec mora pred uvedbo takšnih ukrepov jasno opredeliti namen obdelave, izkazati njeno nujnost ter zagotoviti skladnost z načelom sorazmernosti in minimalnosti. V nasprotnem primeru gre za kršitev temeljnega načela zakonitosti, ki predstavlja eno izmed osrednjih obveznosti upravljavca.
Odločitev nadzornega organa je dostopna tukaj.
Vir: IP RS
Naslovna fotografija: Pexels
