odgovorna oseba: …, naslov prebivališča: …, EMŠO: …, …, v času storitve prekrška …,
je odgovorna
1. za prekršek
po tretjem odstavku 100. člena ZVOP-2 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 100. člena ZVOP-2,
ki ga je storila s tem, da kot odgovorna oseba pravne osebe …., v …, pri izvajanju videonadzora v prostorih in okolici pravne osebe ..., na dan ogleda dne … pred vstopom v območje v prostore, kjer se je videonadzor izvajal na naslovu … in na naslovu …, ni imela objavljenega nobenega obvestila o videonadzoru ter tako tudi ni zagotovila, da bi obvestilo o videonadzoru bilo vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove, s čimer je kršila določbo tretjega odstavka 76. člena ZVOP-2.
2. za prekršek
po tretjem odstavku 100. člena ZVOP-2 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 100. člena ZVOP-2,
ki ga je storila s tem, da kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v …, v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne …, pri izvajanju videonadzora v prostorih in okolici pravne osebe ..., na naslovu …, ni zagotovila zavarovanja videonadzornega sistema, s katerim se je izvajal videonadzor, na način, kot to določa osmi odstavek 76. člena ZVOP-2 ter 24. in 32. člen Splošne uredbe, saj ni zagotovila zaupnosti ter preprečila nepooblaščenega razkritja in dostopa do posnetkov, s tem, ko ni ustrezno zavarovala dostopa do snemalnika videonadzornega sistema na način, da bi bil dostop do žive slike videonadzornega sistema omogočen zgolj pooblaščenim osebam z vpisom gesla in uporabniškega imena, posledično pa je bil zaradi opustitve takšnega zavarovanja dostop do žive slike videonadzornega sistema omogočen vsem mimoidočim v prostoru pred vstopom v proizvodne prostore in omogočen prenos ter sprotno spremljanje žive slike videonadzornega sistema preko telefona …, s čimer je kršila določbo osmega odstavka 76. člena ZVOP-2.
3. za prekršek
po tretjem odstavku 103. člena ZVOP-2 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 103. člena ZVOP-2,
ki ga je storila s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v …, v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne … izvajala videonadzor v delovnih prostorih pravne osebe ..., na naslovu … in …, na način, da je s … (…) kamerami označenimi kot … izvajala videonadzor v delovnih prostorih, v katerih ni treba varovati interesov iz prvega odstavka 78. člena ZVOP-2, saj videonadzor v takšnem obsegu v teh delovnih prostorih, kjer zaposleni delajo na svojih delovnih mestih, ni bil nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje kršitev na področju poslovnih skrivnosti, saj bi namen, zaradi katerega je izvajala videonadzor, to je varovanje ljudi in premoženja, logotipov naročnikov in orodij za njihovo izdelavo, v teh delovnih prostorih lahko dosegla tudi z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi kot z videonadzorom znotraj teh delovnih prostorov in s snemanjem delovnih mest ter brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu (npr. z videonadzornim sistemom, ki bi bil usmerjen in bi spremljal zgolj dogajanje na vhodih v delovne prostore, zaklepanjem prostorov, ko v njih ni zaposlenih, itd.), s čimer je videonadzor z navedenimi kamerami izvajala v delovnih prostorih, v katerih ni treba varovati interesov iz prvega odstavka 78. člena ZVOP-2 in s tem kršila določbo drugega odstavka 78. člena ZVOP-2.
Zgoraj opisane prekrške je … storila pri opravljanju dejavnosti ter v imenu in s sredstvi pravne osebe ..., pri kateri je bila pooblaščena opravljati dela in naloge direktorice ter dolžna zagotoviti izvajanje videonadzora v delovnih prostorih v skladu z določbami ZVOP-2, zaradi česar na podlagi prvega odstavka 15. člena ZP-1 in prvega odstavka 15.a člena ZP-1 za navedeni prekršek odgovarja kot odgovorna oseba pravne osebe ...
2. odgovorna pravna oseba: … (matična številka: …)
je odgovorna
1. za prekršek
po 2. točki prvega odstavka 100. člena ZVOP-2,
ki ga je storila … s tem, da kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v …, pri izvajanju videonadzora v prostorih in okolici pravne osebe ..., na dan ogleda dne … pred vstopom v območje v prostore, kjer se je videonadzor izvajal na naslovu … in na naslovu …, ni imela objavljenega nobenega obvestila o videonadzoru ter tako tudi ni zagotovila, da bi obvestilo o videonadzoru bilo vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove, s čimer je kršila določbo tretjega odstavka 76. člena ZVOP-2.
2. za prekršek
po 4. točki prvega odstavka 100. člena ZVOP-2,
ki ga je storila … s tem, da kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v …, v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne …, pri izvajanju videonadzora v prostorih in okolici pravne osebe ..., na naslovu …, ni zagotovila zavarovanja videonadzornega sistema, s katerim se je izvajal videonadzor, na način, kot to določa osmi odstavek 76. člena ZVOP-2 ter 24. in 32. člen Splošne uredbe, saj ni zagotovila zaupnosti ter preprečila nepooblaščenega razkritja in dostopa do posnetkov, s tem, ko ni ustrezno zavarovala dostopa do snemalnika videonadzornega sistema na način, da bi bil dostop do žive slike videonadzornega sistema omogočen zgolj pooblaščenim osebam z vpisom gesla in uporabniškega imena, posledično pa je bil zaradi opustitve takšnega zavarovanja dostop do žive slike videonadzornega sistema omogočen vsem mimoidočim v prostoru pred vstopom v proizvodne prostore in omogočen prenos ter sprotno spremljanje žive slike videonadzornega sistema preko telefona direktorice …, s čimer je kršila določbo osmega odstavka 76. člena ZVOP-2.
3. za prekršek
po 2. točki prvega odstavka 103. člena ZVOP-2,
ki ga je storila … s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v …, v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne … izvajala videonadzor v delovnih prostorih pravne osebe ..., na naslovu … in …, na način, da je s … (…) kamerami označenimi kot … izvajala videonadzor v delovnih prostorih, v katerih ni treba varovati interesov iz prvega odstavka 78. člena ZVOP-2, saj videonadzor v takšnem obsegu v teh delovnih prostorih, kjer zaposleni delajo na svojih delovnih mestih, ni bil nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje kršitev na področju poslovnih skrivnosti, saj bi namen, zaradi katerega je izvajala videonadzor, to je varovanje ljudi in premoženja, logotipov naročnikov in orodij za njihovo izdelavo, v teh delovnih prostorih lahko dosegla tudi z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi kot z videonadzorom znotraj teh delovnih prostorov in s snemanjem delovnih mest ter brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu (npr. z videonadzornim sistemom, ki bi bil usmerjen in bi spremljal zgolj dogajanje na vhodih v delovne prostore, zaklepanjem prostorov, ko v njih ni zaposlenih, itd.), s čimer je videonadzor z navedenimi kamerami izvajala v delovnih prostorih, v katerih ni treba varovati interesov iz prvega odstavka 78. člena ZVOP-2 in s tem kršila določbo drugega odstavka 78. člena ZVOP-2.
… je opisane prekrške storila pri opravljanju dejavnosti ter v imenu in s sredstvi pravne osebe ..., pri kateri je bila pooblaščena opravljati dela in naloge direktorice in je bila kot direktorica dolžna zagotoviti izvajanje videonadzora v skladu z določbami ZVOP-2, zaradi česar pravna oseba ..., za navedene prekrške v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 odgovarja kot odgovorna pravna oseba.
Odgovorni osebi pravne osebe se zato na podlagi tretjega odstavka 100. člena ZVOP-2 v zvezi z 2. in 4. točko prvega odstavka 100. člena ZVOP-2 ter tretjega dostavka 103. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 103. člena ZVOP-2, odgovorni pravni osebi pa na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 100. člena ZVOP-2 in 2. točke prvega odstavka 103. člena ZVOP-2 ter ob uporabi prvega odstavka 27. člena in tretjega odstavka 52. člena ZP-1 v povezavi s 115. členom ZVOP-2 ter prvim, drugim, tretjim in petim odstavkom 26. člena ZP-1
d o l o č i
1. odgovorni osebi pravne osebe …:
– za prekršek pod točko 1.1. tega izreka: GLOBA v višini 500,00 eurov,
– za prekršek pod točko 1.2. tega izreka: GLOBA v višini 1.000,00 eurov,
– za prekršek pod točko 1.3. tega izreka: GLOBA v višini 2.000,00 eurov;
2. pravni osebi ...:
- za prekršek pod točko 2.1. tega izreka: GLOBA v višini 4.000,00 eurov,
- za prekršek pod točko 2.2. tega izreka: GLOBA v višini 4.000,00 eurov,
- za prekršek pod točko 2.3. tega izreka: GLOBA v višini 7.000,00 eurov.
Nato se jima na podlagi drugega odstavka 27. člena ZP-1
i z r e č e:
1. odgovorni osebi …: enotna sankcija GLOBA v višini 3.500,00 eurov;
2. odgovorni pravni osebi ...: enotna sankcija GLOBA v višini 15.000,00 eurov.
Kršiteljici morata plačati globo na transakcijski račun št. 01100-8450051825 (po priloženem UPN – univerzalnem plačilnem nalogu).
Kršiteljici odgovorna oseba in odgovorna pravna oseba morata na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1 plačati sodno takso. Sodno takso, ki je kršiteljicama za izrečeno globo in odmerjena po tarifni številki 8111 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, s spr., v nadaljevanju ZST-1), morata kršiteljici plačati na transakcijski račun št. 01100-8450162502 (po priloženem UPN - univerzalnem plačilnem nalogu), in sicer:
1. odgovorna oseba …: v višini 350,00 EUR;
2. odgovorna pravna oseba ...: v višini 1.500,00 EUR.
Kršiteljici morata plačati celotni znesek izrečene globe in sodno takso v petnajstih (15) dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku. Po preteku roka za plačilo lahko kršiteljici pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (Finančna uprava Republike Slovenije), zaprosita za plačilo globe in stroškov postopka (sodne takse) v obrokih.
Če kršiteljici pravna in odgovorna oseba v določenem roku globe in stroškov postopka (sodne takse) ne bosta plačali, se bodo neplačana globa in stroški postopka (sodne takse) izterjali prisilno. Če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, se bo globa, ki je bila izrečena kršiteljici odgovorni osebi …, lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom.
Če kršiteljica odgovorna oseba, ki bi bila zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo, upravičena do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne more plačati globe in stroškov postopka (sodne takse) v višini najmanj 300,00 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo vloži pri organu, ki je izdal odločbo, predlog, da se plačilo globe in stroškov postopka (sodne takse) nadomesti z delom v splošno korist.
Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
PRAVNI POUK: Zoper odločbo o prekršku je dovoljena zahteva za sodno varstvo. Zahtevo je treba pisno napovedati v roku osmih (8) dni od prejema te odločbe pri Informacijskem pooblaščencu, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, sicer se šteje, da se je upravičenec do zahteve (kršitelj, zakoniti zastopnik oziroma zagovornik) odpovedal pravici do zahteve za sodno varstvo. Napoved zahteve se pošlje po pošti ali izroči neposredno v dveh izvodih in velja za pravočasno, če je oddana zadnji dan roka za vložitev napovedi zahteve priporočeno po pošti ali neposredno pri organu, ki je izdal odločbo. Napovedana vložitev zahteve za sodno varstvo se lahko umakne do poteka roka za vložitev napovedi te zahteve.
Če upravičenec do zahteve za sodno varstvo v zakonskem roku vložitve te zahteve ne napove ali napoved umakne, se šteje, da se je odpovedal pravici do zahteve za sodno varstvo.
Če nihče od upravičencev do zahteve za sodno varstvo te zahteve ne napove, prekrškovni organ ne izdela odločbe o prekršku z obrazložitvijo, ampak se šteje, da je z dnem vročitve odločbe brez obrazložitve vročena končna odločba, ki z iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo postane pravnomočna.
Kadar vsaj eden od upravičencev do zahteve za sodno varstvo napove vložitev te zahteve, se pisna odločba o prekršku z obrazložitvijo izdela in odpošlje najpozneje v 30 dneh po prejeti napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo. Odločba z obrazložitvijo se v tem primeru vroči vsem upravičencem do zahteve za sodno varstvo.
Kršiteljica, ki ne napove zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, plača polovični znesek globe v roku osmih (8) dni po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo (polovični znesek znaša za … 1.750,00 EUR, za ... pa 7.500,00 EUR), sicer mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v izreku te odločbe. V istem roku, ki je določen v izreku odločbe, mora plačati celoten znesek izrečene globe tudi kršitelj, ki napove zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo, nato pa zahteve zoper odločbo z obrazložitvijo ne vloži.
Če kršitelj plača polovično globo pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo ni dovoljena, razen v primeru, če je moral kršitelj plačati globo pred iztekom roka za napoved zahteve v skladu z določbami ZP-1.
Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje prekrškovnega organa, lahko kršitelj plača globo in stroške postopka tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom.
…
Priloge:
…
Vročiti:
- …
