Informacijski pooblaščenec pojasnjuje identificiranje oseb preko javno objavljenih fotografij
Na Informacijskega pooblaščenca (IP) se je danes obrnilo večje število
novinarjev in posameznikov, ki so zasledili objavo ministra za notranje
zadeve Aleša Hojsa v zvezi z identifikacijo udeležencev shodov s pomočjo
javno objavljenih fotografij. Policija glede na zelo široka
pooblastila, ki ji jih določa že sam Zakon o nalogah in pooblastilih
policije lahko uporablja med drugim tudi tehnična sredstva za
fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen
pregona kaznivih dejanj. Izjave ministra Hojsa kažejo na to, da se
posameznike v tem primeru obravnava kot storilce kaznivih dejanj in ne
prekrškov. Kot je IP večkrat opozarjal, so zato nejasni in represivni
odloki, nejasne opredelitve obsega pooblastil ob preširokem tolmačenju
nevarno področje za kršitve in imajo lahko za posledico tudi resno
omejevanje pravic z navedbo omejevanja epidemije kot razlogom.
V
demokratični družbi je vedno ključno, da se uporabi najmilejša oblika
posega v pravice in da policija katerokoli pooblastilo uporabi, le če je
nujno in potrebno. Policija ne sme posegati v pravice posameznikov
nesorazmerno in nikoli na zalogo brez neke stopnje suma o kršitvi.
Vprašanje je torej ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve
kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za prekomerno uporabo
policijskih pooblastil. Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi
gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov,
zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih
dejanj, po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom.
Policija namreč na podlagi 15. točke drugega odstavka 123. člena Zakona o
nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) vodi evidenco fotografiranih
oseb, ki vsebuje sledeče osebne podatke: vzdevek ali lažno ime,
fotografija, osebni opis, kraj, čas in razlog fotografiranja, osebno ime
osebe, ki je fotografirala. Te podatke lahko policija skladno z določbo
112. člena ZNPPol uporablja in medsebojno primerja za namene odkrivanja
in preiskovanja kaznivih dejanj (kot npr. 177. člen KZ-1 prenašanje
nalezljivih bolezni), a le če je to glede na okoliščine nujno in
potrebno. Primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb lahko
policija izvaja tudi avtomatizirano. Iz izjav ministra Hojsa gre
sklepati, da je policija presodila oziroma dobila usmeritve, da vsakršno
gibanje posameznika po določeni javni površini, četudi na predpisani
razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z
zdravjem. To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede
posegov v človekove pravice.
V skladu s 114. členom ZNPPol sme
policija za spremljanje zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil ali
pri spremljanju javnih zbiranj za učinkovito zagotavljanje varnosti
ljudi in premoženja, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati
množične kršitve javnega reda ali kazniva dejanja, uporabljati tehnična
sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, ki so v uporabi v
policiji. Policist mora ob začetku uporabe tehničnih sredstev seznaniti
navzoče osebe, da se policijski postopek oziroma javno zbiranje snema.
Če okoliščine tega ne dopuščajo, jih mora seznaniti takoj, ko je to
mogoče. Iz medijev pa sicer ni bilo razbrati, da bi šlo v zadnjih dneh
za množične kršitve javnega reda.
IP je pristojen le za nadzor
nad obdelavo osebnih podatkov v evidencah policije iz 123. člena ZNPPol.
IP je skladno z letnim programom dela za 2020 zoper Policijo sicer že
uvedel postopek inšpekcijskega nadzora, v okviru katerega bo preveril
tudi zakonitost pridobivanja in uporabe fotografij posameznikov, tudi v
zvezi z uporabo tehnologije avtomatičnega prepoznavanja obrazov. Več
informacij o ugotovitvah bomo lahko podali, ko bo postopek zaključen. Na
tem mestu pa izpostavljamo, da določbe ZNPPol kakršnokoli obdelavo
fotografij posameznikov dopuščajo le v primeru pregona kaznivih dejanj,
poleg tega pa terjajo tudi spoštovanje strogega načela sorazmernosti.
IP je torej pristojen zgolj za nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih
podatkov v policijskih evidencah, medtem ko vprašanje zakonitosti
uporabe policijskih pooblastil in dela policije, presega njegova
pooblastila. Posamezniki pa se v primeru suma teh kršitev lahko obrnejo
na Varuha človekovih pravic ali vložijo pritožbo v zvezi z delom
policije pri ministrstvu za notranje zadeve, imajo pa tudi sodno
varstvo. Dogajanje v zadnjih dneh lahko pod drobnogled vzame seveda tudi
Varuh človekovih pravic sam, če oceni, da je to ustrezno.
Mojca Prelesnik
Informacijska pooblaščenka