EP: Uporaba GDPR v praksi
Evropski poslanci in gostujoči strokovnjaki so v treh tematskih panelih razpravljali o izvajanju Splošne uredbe o varstvu podatkov v skoraj štirih letih veljavnosti
Seja je potekala 17.3.2022
Pravice posameznika
Kot uvodna govornica je Ursula Pachl, namestnica generalne direktorice Evropske potrošniške organizacije BEUC, je izkušnjo GDPR opisala z mešanimi občutki. Ozaveščenost potrošnikov in podjetij o zasebnosti se je povečala, nekatere poslovne prakse pa še vedno ostajajo vprašljive. Tako na primer izpostavlja slabo transparentnost, neodzivnost na zahteve posameznikov, slabo prakso oziroma celo manipuliranje s posameznikom pri nekaterih upravljavcih.
Sophie Genvresse; predstavnica francoskega nadzornega organa CNIL, je dejala, da je identifikacija osebe, ki je odgovorna za obdelavo podatkov, lahko problematična in da obstajajo težave pri pravilni obravnavi prošenj in pritožb posameznikov: slednji včasih menijo, da vprašanja, ki jih postavljajo, niso obravnavana temeljito in pregledno.
Poslanci so izpostavili, da posamezniki morda ne čutijo, da resnično imajo pravice, ki jih predpisuje Splošna uredba, zaradi zapletenih postopkov in neusklajenosti. Kritizirali so tudi neodvračilne globe, ki predstavljajo le majhen znesek zaslužka velikih tehnoloških podjetij. Poleg tega so poslanci povprašali o praktičnih rešitvah za uskladitev, na primer o enotnem predlogu EU za pritožbe.
Izvajanje in sodelovanje
Mar España Martí (direktorica španskega urada za varstvo podatkov, AEPD) je dejala, da nacionalni upravni postopki niso dovolj usklajeni, nadzorni organi za varstvo podatkov pa nimajo virov, človeških in finančnih, da bi odgovorili na vse zahtevke.
Tobias Judin iz norveškega organa za varstvo podatkov (Datatilsynet) je izpostavil, da mehanizem vse na enem mestu trenutno dobro deluje v večini primerov, manj pa v primerih, ki vplivajo na celoten enotni trg EU.
Gwendal Le Grand (predstavnik EDPB) je izpostavil vlogo odbora v središču sedanje sheme izvrševanja. Sekretariat se sooča s strmim porastom delovne obremenitve, naraščajo pa tudi zahteve za dostop do dokumentov. EDPB s svojimi trenutnimi pobudami še naprej spodbuja skupno evropsko kulturo izvrševanja in krepi sodelovanje različnih organov. Ko se deli strokovno znanje, lahko nacionalni organi učinkovito raziščejo vprašanja in določijo prednostne naloge.
Gloria González Fuster (profesorica raziskovalka na Vrije Universiteit Brussel) je opozorila na težave pri uveljavljanju pravic, ki jih daje 78. člen GDPR, predvsem pravice do pravnega sredstva proti nadzornemu organu. Državljani ne vedo, ali je njihova pritožba trenutno v obravnavi, so v nanje pozabili in ne morejo uveljavljati svojih pravic, je dejala.
Evropski poslanci so v komentarju zavzeli za nacionalne organe glede potrebnih sredstev in se zanimali o tem, kako organi za varstvo podatkov sprejemajo odločitve o prednostnih nalogah.
Pomembni in čezmejni primeri
Na začetku tretjega panela je Maximilian Schrems (častni predsednik Evropskega centra za digitalne pravice NOYB) trdil, da so postopkovna vprašanja trenutno glavna težava za čezmejne primere. Opisal je težave z dostopnostjo in odzivnostjo nekaterih organov za varstvo podatkov. Schrems je komentiral sistem „vse na enem mestu“ in dejal, da mehanizem spodkopavajo nacionalni organi, ki v njem ne sodelujejo z dobro voljo, na primer z zadrževanjem dokazov in dokumentov. Poleg tega so nekateri organi bolj pregledni kot drugi, saj letno objavljajo veliko več dokumentov z enakim proračunom za poslovanje. Učinkovitost je lahko pomemben dejavnik poleg virov, je trdil Schrems.
Maria Magierska (doktorska raziskovalka na Evropskem univerzitetnem inštitutu) je poudarila pomen čezmejnih primerov za primer, kako deluje GDPR v praksi. Medtem ko večina nacionalnih organov želi sodelovati, ostajajo nekatere težave, je dejala. Sedanji mehanizem sodelovanja je zasnovan tako, da se opira na organe, ki so pripravljeni sodelovati, in problematično je, da GDPR ne predvideva roka za osnutke odločitev – za katere včasih potrebujejo leta. Magierska je pozvala k uvedbi rokov in poudarila, da se nekatera orodja, ki jih zagotavlja GDPR, kot so skupne operacije ali uveljavljanje, trenutno ne uporabljajo.
Olivier Micol, zastopnik European Commission’s DG JUST, je poudaril, da imajo različni nacionalni organi različne izzive: nekateri se ukvarjajo z večjimi podjetji z boljšimi viri, za katere je pričakovati, da bodo izpodbijali odločitve na sodišču.
Poslanci so v svojih odzivih spraševali, kakšne roke bi bilo treba uvesti za odločitve, katere tehnične rešitve bi lahko izboljšale obravnavo zadev in kakšen je vpliv nedavne sodbe Sodišča EU o sistemu „vse na enem mestu“. Hkrati pa si želijo, da bi Komisija prevzela dejavnejšo vlogo pri uveljavljanju zakonodaje namesto zasebnih akterjev in nevladnih organizacij.
Generalna direktorica DG JUST Ana Gallego je ob zaključku pozdravila razpravo o izboljšanju izvajanja Splošne uredbe. Navedla je, da je uredba resnično vplivala na pravice državljanov ter se ustrezno izvaja in uveljavlja. Izvajanje poteka tudi na nacionalnih sodiščih, kot je določeno v uredbi. Ga. Gallego je poudarila pomen nemotenega sodelovanja med nacionalnimi organi.
Dostop do celotnega članka tukaj
Naslovna fotografija: RawPixel
