Dostop do koledarjev sestankov javnih uslužbencev
Access Info predloži vlogo amicus curiae Evropskemu sodišču za človekove pravice
Novica je bila objavljena 14.2.2022
Obstajajo močni dokazi iz vse Evrope, da se nacionalni zakoni o dostopu do informacij javnega značaja uporabljajo za dostop do koledarjev srečanj visokih javnih uradnikov, kot izhaja iz vloge Access Info pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Ti dokazi so bili predstavljeni v obliki vloge amicus curiae (»prijatelja sodišča«), predložene v zvezi s primerom Citizens Network Watchdog Poljska proti Poljski, ki ga trenutno obravnava najvišje evropsko sodišče za človekove pravice.
V tem primeru je organizacija Watchdog Poland zahtevala dostop do koledarjev predsednikov poljskega ustavnega sodišča za obdobje od januarja do julija 2017, potem ko so mediji poročali, da so se ti srečali s politikom, pristojnim za varnostne službe, kar je povzročilo menjavo sodnikov, ki so presojali primere glede nadzora in preprečevanja terorizma.
Kljub široki opredelitvi »informacij« v 1. členu poljskega zakona o dostopu do informacij javnega značaja iz leta 2001 kot »kakršnih koli informacij o javnih zadevah« je bila zahteva zavrnjena z utemeljitvijo, da je šlo za »interni dokument« in zato zakon o dostopu do informacij ni uporabljiv. Potem ko s svojim zahtevkom na poljskih sodiščih ni uspel, je Watchdog Poland vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
V primerjalni raziskavi, opravljeni s prispevki evropskih organizacij za pravico do informacij, je Access Info ugotovil, da koledar sestankov sodnikov očitno spada pod opredelitev upravnega dokumenta in da se za dostop do njega lahko uporabijo zakoni o dostopu do informacij javnega značaja v najmanj 34 državah od 47, za katere je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice.
Opredelitev informacij v Konvenciji Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (Konvencija iz Tromsøja) je zelo jasna: uporablja se za »vse informacije, zabeležene v kakršni koli obliki, sestavljene ali prejete in shranjene s strani javnih organov.«
Access Info je predstavil tudi številne primere dobre prakse, vključno s proaktivno objavo takšnih informacij s strani Evropske komisije, Francije, Litve in Španije. V Španiji se na primer dnevni redi sestankov predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča objavljajo celo proaktivno na spletu.
V vlogi amicus curiae so navedeni tudi primeri nedavne sodne prakse iz Madžarske, Nizozemske, Švice in Združenega kraljestva, ki so potrdili, da koledarji srečanj visokih javnih osebnosti spadajo pod opredelitev »informacij/dokumentov« v okviru ustreznih zakonov o dostopu do informacij teh držav.
Rachel Hanna, pravna raziskovalka pri Access Info Europe, je izjavila: »ta vloga jasno dokazuje, da ni prostora za koncept 'internega dokumenta', ko gre za preglednost dejavnosti javnih uslužbencev, ki vodijo sestanke v zvezi z njihovim osnovnim delom. To so informacije, ki so bistvene za odgovornost pri javnem delovanju.«
Vloga obravnava tudi vprašanje, ali je identiteta prosilca pomembna. Access Info ugotavlja, da večina nacionalnih zakonov o dostopu do informacij in Konvencija Tromsø določajo, da se motivacija prosilca ne sme zahtevati in ne bi smela vplivati na odločitev javnega organa o tem, ali naj informacije objavi ali ne. Pomembne so le izjeme.
V tem primeru, kjer se nihče ni skliceval na izjeme, se ne bi smeli ukvarjati z vprašanjem, ali so bile informacije iskane v okviru dejavnosti »psa čuvaja«, kot je lahko poslanstvo organizacije civilne družbe ali raziskovalnega novinarja.
Helen Darbishire, izvršna direktorica Access Info Europe je pojasnila:
»Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je običajno zahtevalo, da prosilec išče informacije, da bi uveljavil svojo pravico do svobode izražanja. To je morda pomembno, če upoštevamo in se sklicujemo na izjeme ter ko skušamo doseči ravnotežje med škodo in javnim interesom, vendar v tem primeru to ni potrebno.
Tu imamo odlično priložnost, da Sodišče potrdi, da je pravica do dostopa do informacij pravica vseh, glede na pomen informacij za - z besedami Tromsøjeve konvencije - zagotavljanje odgovornosti in legitimnosti javnih institucij.«
Vir: Access Info Europe
