Številka: 0710-27/2009/18
Datum: 26. 10. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi sedmega odstavka 41. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljevanju ZPacP) ter tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E in 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 5. 2009 zoper molk … (v nadaljevanju upravljavec) v zadevi seznanitve z zdravstveno dokumentacijo naslednjo
O D L O Č B O:
1. Zahteva prosilca, z dne 21. 4. 2009 se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 21. 4. 2009 s sklicevanjem na ZPacP pri upravljavcu vložil zahtevo za vpogled v zdravstveni karton svojega sina …, rojenega …, stanujočega …. Predmet zahteve je bil zdravstveni karton, ki se vodi pri … (v nadaljevanju …).
Ker prosilec ni prejel nikakršnega odgovora upravljavca (zakonski rok je 5 dni), je pri Pooblaščencu dne 14. 5. 2009 vložil pritožbo.
Pooblaščenec je dne 20. 5. 2009 v skladu s prvim odstavkom 255. člena ZUP pozval upravljavca, da pojasni razloge za zamudo. Na poziv se upravljavec v postavljenem roku ni odzval, zaradi česar je Pooblaščenec ocenil, da razlogi za zamudo niso opravičeni. Zato je v skladu z drugim odstavkom 255. člena ZUP upravljavca pozval, da mu posreduje kopijo celotne zdravstvene dokumentacije, ki jo je zahteval prosilec. Pooblaščenec je dne 13. 7. 2009 od upravljavca prejel kopijo zahtevane zdravstvene dokumentacije, ki vsebuje naslednje dokumente (skupaj 62 listov formata A4):
- št. 4 do 27: zapisi o zdravstveni obravnavi iz let 2007, 2008 in 2009;
- št. 28 in 29: mnenji, z dne 8. 4. 2008 in 11. 3. 2008;
- št. 30: zapis o zdravstveni obravnavi iz leta 2008;
- št. 31 in 32: zdravniško potrdilo, z dne 22. 5. 2009 in 9. 7. 2009;
- št. 33 in 34: zapisi o zdravstveni obravnavi iz leta 2009;
- št. 35: pacientovi alfanumerični zapisi;
- št. 36: ambulantni izvid, z dne 7. 5. 2008;
- št. 37: obvestilo zdravniku, z dne 22. 1. 2008;
- št. 38 do 63: pacientove ročne risbe;
- št. 64: pacientov zapis v obliki miselnega vzorca in
- št. 65: pacientov doživljajski spis.
Med odstopljeno dokumentacijo je tudi dokument št. 1 - izjava glede vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, z dne 10. 7. 2009, dokument št. 2 - sodba Okrožnega sodišča v Novi Gorici, z dne 26. 11. 2008 in dokument št. 3 - sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici, z dne 3. 9. 2009. Na te dokumente se sklicuje upravljavec v odstopnem dopisu.
Glede na to, da je Pooblaščenec zadevo prevzel v odločanje, je v skladu s tretjim odstavkom 255. člena ZUP zadevo rešil na podlagi razpoložljivih dokumentov in posebnega ugotovitvenega postopka ter izdal odločbo, ki nadomešča molk upravljavca. Upravljavec je bil zaradi pasivnosti v molku in je na ta način kršil določbo tretjega odstavka 41. člena ZPacP, ki določa 5 delovnih dni kot rok za odločitev o zahtevi prosilca.
Zaradi potrebe po popolni ugotovitvi dejanskega stanja, je Pooblaščenec v skladu z 8., 10., 34.a, 139. in 164 členom ZUP upravljavca, … in … (v nadaljevanju …), dne 5. 8. 2009 zaprosil, da pojasnijo:
- ali obstaja možnost, da bi bil zaradi vsebine zdravstvene dokumentacije … kakorkoli ogrožen, če bi se prosilec s to dokumentacijo seznanil;
- ali jim je znano, da bi … v preteklosti že doletele neugodne posledice, ker bi se prosilec seznanil s podatki o njegovem zdravstvenem stanju, njegovimi izjavami ali heteroanamnestičnimi podatki v zdravstveni dokumentaciji in
- ali je prosilec na kakršen koli način sodeloval v postopkih zdravstvene obravnave … pri njih.
Upravljavec je dne 2. 9. 2009 po … pojasnil, da je otroška psihiatrinja dolžna varovati vsebine, ki jih je zaupal otrok v postopku obravnave, kot poklicno skrivnost. Pri razkrivanju podatkov osebam, ki niso strokovnjaki s tega področja (tudi starši), bi glede na izkušnje, nastopila nevarnost, da bi se otrokovo psihično stanje še bolj poslabšalo, kar bi še dodatno ogrozilo njegov osebnostni razvoj. Že sami upravi postopki, ki jih je sprožil oče, vplivajo na otroka tako, da mu dajejo občutek, da ga oče nadzoruje, kar otroka zelo vznemirja. Z razkrivanjem zaupnih podatkov bi se porušil terapevtski odnos z otrokom, ki temelji na medsebojnem zaupanju, kar je izjemnega pomena za nadaljnji potek obravnave. Navedeno velja za celotno dokumentacijo, saj so njeni posamezni deli medsebojno povezani in jih ni možno fizično ločiti. Prosilec do sedaj ni sodeloval v postopkih pedopsihiatrične obravnave otroka.
… je dne 24. 8. 2009 pojasnil, da so pri njih vodili tri postopke ugotavljanja ogroženosti otroka. Prvi postopek je bil ustavljen, ker ogroženost ni bila ugotovljena. Podobno je bilo v drugem postopku. Tretji postopek pa je bil odstopljen …. Drugih pojasnil ni mogel podati, ker mu dejstva niso znana, ker nekdanje strokovno sodelavke, ki je enega od primerov obravnavala, ni več pri njih in ker v drugih dveh primerih razgovor z otrokom ni bil opravljen.
… je dne 19. 8. 2009 pojasnil, da je vodil postopek v zvezi z stiki med otrokom in starši. V končni fazi do stikov med otrokom in prosilcem dejansko ni prišlo, ker jih je otrok odklanjal. Zaradi tega tudi niso dobili uvida v njun dejanski odnos. Morebitne neugodne posledice, ki bi otroka doletele zaradi seznanitve z njegovimi osebnimi podatki, mu niso znane, tudi mati otroka posebne bojazni v času vodenja postopkov ni izrazila. Znane pa so mu skorajšnje neugodne posledice, saj je prosilec želel otroka izpostaviti medijem, kar pa je bilo kasneje preprečeno.
… je dne 2. 9. 2009 pojasnila, da so vsebine, ki jih pacient posreduje v psihoterapevtskem postopku, zaupne in jih mora varovati kot poklicno skrivnost. Obravnava temelji na pacientovemu zaupanju, ki ne sme biti porušeno, saj bi bil s tem ogrožen terapevtski proces. V konkretnem primeru bi razkrivanje vsebin, ki jih je otrok zaupal, še poslabšalo njegovo psihično stanje, ker ga občutek, da ga oče stalno nadzoruje, spravlja v stisko. Prosilec je bil pri njej trikrat na razgovoru. Ni ji znano, da bi otroka že doletele negativne posledice zaradi tega, ker bi se prosilec seznanil s podatki o njegovem zdravstvenem stanju, ker poizvedb o tem tudi ni opravljala.
Pooblaščenec je v postopek vključil tudi …, mater … tako, da jo dne 5. 8. 2009 pozval, da pojasni njeno stališče o morebitnih zadržkih za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo s strani prosilca, zlasti o možnosti, da bi bil … zaradi seznanitve s strani prosilca kakorkoli ogrožen.
… je dne 26. 8. 2009 pojasnila, da ne želi, da bi se prosilec seznanil z pedopsihiatrično zdravstveno dokumentacijo … zaradi morebitnih manipulacij, ki so vezane na kazenski postopek zaradi nasilništva nad … (Okrajno sodišče v …, opr. št. …). Pod isto opravilno številko se vodi tudi postopek zaradi neplačevanja preživnine. Seznanitev prosilca z zahtevano dokumentacijo utegne močno ogroziti otrokovo duševno stanje. Prosilec vse dokumente (sodbe, zapisnike…) objavlja na spletnih straneh, otroka pa izpostavlja v medijih in javnosti. Prosilcu je bila izdana tudi prepoved približevanja … (zadeva pod opr. št. …), bil pa je tudi že obsojen zaradi kaznivih dejanj ogrožanja varnosti in krive ovadbe (opr. št. …) ter kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe in poskusa preprečitve uradnega dejanja (opr. št. …). Prosilec s … nima nobenih stikov od 27. 7. 2007 dalje.
Pooblaščenec je prosilcu v skladu z 9. členom ZUP posredoval kopije izjav zgoraj navedenih oseb in ga pozval, da se v 10 dneh opredeli do vsebine posredovanih izjav. Prosilec je poziv prejel 17. 9. 2009, Pooblaščenec pa do dneva izdaje te odločbe odziva ni prejel. Ker prosilec navedbam zgoraj navedenih oseb ni nasprotoval, se je Pooblaščenec pri ugotavljanju dejanskega stanja v skladu z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP) oprl zgolj na dokazno gradivo, s katerim je razpolagal v okviru zadeve (odstopljene listine in pridobljene izjave).
Pooblaščenec v postopek ni vključil …, kot to sicer predvideva osmi odstavek v povezavi z devetim odstavkom 35. člena ZPacP, ker je ocenil, da bi bilo zasliševanje za mladoletnega otroka, glede na okoliščine konkretnega primera, preveč obremenjujoče, hkrati pa se je otrok do razmerja s prosilcem opredelil že v okviru zdravstvene oskrbe pri … in …, kar je razvidno iz vsebine zahtevane zdravstvene dokumentacije.
Pooblaščenec je za odločanje o pritožbi prosilca pristojen na podlagi desetega odstavka 41. člena ZPacP v povezavi z 222. členom in 255. členom ZUP. V skladu z desetim odstavkom 41. člena ZPacP se za odločanje v pritožbenem postopku uporabljajo določbe ZUP ter določbe 10., 11. in 12. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), upravljavec (izvajalec zdravstvenih storitev) pa se šteje kot prvostopenjski organ.
Zahteva prosilca ni utemeljena.
1. O pravici do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo otrok
Iz 38. člena Ustave RS izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo (npr. razkrivajo, sporočajo, posredujejo), če za obdelavo obstaja pravna podlaga v zakonu. Tudi v 8., 9. in 13. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1) je določeno, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za obdelavo podana privolitev posameznika, pri čemer mora biti za obdelavo osebnih podatkov na podlagi privolitve v javnem sektorju (npr. v javnih zdravstvenih zavodih), ta možnost posebej določena v (posebnem) zakonu.
Specialna zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov v smislu 8., 9. in 13. člena ZVOP-1, in hkrati samostojna zakonska podlaga za posredovanje zdravstvene dokumentacije, je podana v 41. členu ZPacP. Ta v prvem odstavku določa, da »ima pacient ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev. Verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan zagotoviti, če razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki to omogočajo«. Na tej podlagi ni potrebno ugotavljati, ali se v zahtevani dokumentaciji nahajajo podatki, ki jih je mogoče opredeliti kot osebne podatke po 6. členu ZVOP-1, prav tako pa ni potrebno ugotavljati, ali gre za zbirko osebnih podatkov v smislu 6. člena ZVOP-1.
V konkretnem primeru je Pooblaščenec kot materialno podlago za seznanitev z zahtevano dokumentacijo štel zgoraj citirani prvi odstavek 41. člena ZPacP in ne 2. alinejo drugega odstavka 45. člena ZPacP, ki ureja razrešitev dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju, čeprav prosilec v zahtevi, z dne 21. 4. 2009 ni izrecno navedel, da zahteva seznanitev kot zakoniti zastopnik …, torej v imenu in na račun otroka. Razlog je v tem, da prosilec posredno nakazuje na uporabo 41. člena ZPacP, ker v besedilu zahteve navaja rok za posredovanje »pet delovnih dni« (to je rok po tretjem odstavku 41. člena ZPacP) in ne rok »pet dni« (to je rok po sedmem odstavku 45. člena ZPacP). Glede na navedeno je Pooblaščenec štel, da prosilec v predmetni zadevi nastopa kot zakoniti zastopnik … (prim. 107. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04; v nadaljevanju ZZZDR)), ne pa kot nosilec samostojne pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po drugem odstavku v povezavi z osmim odstavkom 45. člena ZPacP (za uveljavitev te pravice bi prosilec moral izkazati tudi pogoj, da je zdravstvena dokumentacija potrebna za izvrševanje roditeljske pravice).
Glede na določbo prvega odstavka 41. člena ZPacP so, poleg izhodiščne predpostavke, da gre za otroka - osebo, ki še ni pridobila popolne poslovne sposobnosti, pogoji za uveljavljanje pravice staršev do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo njihovih otrok, naslednji:
prosilec je eden izmed staršev otroka, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša (pogoj upravičenega prosilca – izkazana starševska vez);
prosilcu ne sme biti odvzeta roditeljska pravica (pogoj obstoja roditeljske pravice);
otrok sporočanja informacij ni prepovedal v skladu z 2. stavkom četrtega odstavka 45. člena ZPacP (pogoj neobstoja prepovedi sporočanja informacij);
upravljavec je izvajalec zdravstvenih storitev v smislu šeste točke 2. člena ZPacP oziroma je bila zdravstvena dokumentacija pridobljena ali izdelana v okviru tistega dela dejavnosti zavezanca, ki ga je mogoče opredeliti kot izvajanje zdravstvenih storitev (pogoj statusa oziroma dejavnosti upravljavca);
obstoj zahtevanega dokumentarnega gradiva v fizični ali elektronski obliki (pogoj materializirane oblike);
zahtevano dokumentarno gradivo je mogoče opredeliti kot zdravstveno dokumentacijo oziroma njen del (pogoj podvrženosti pojmu zdravstvene dokumentacije).
2. Presoja pogojev za uveljavljanje pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo otroka
Pooblaščenec ugotavlja, da so v konkretnem primeru vsi materialnopravni pogoji iz 1. do 6. točke prejšnjega poglavja izpolnjeni, saj:
- se v postopku ni pojavil dvom o tem, da je prosilec oče …;
- se v postopku ni pojavil dvom, da je prosilec nosilec roditeljske pravice v odnosu do …;
- se v postopku ni pojavil dvom, da otrok sporočanja informacij svojim staršem ni prepovedal v skladu z 2. stavkom četrtega odstavka 45. člena ZPacP;
- ni nobenega dvoma, da je upravljavec izvajalec zdravstvenih storitev v smislu definicije iz šeste točke 2. člena ZPacP;
- zahtevana dokumentacija obstaja v materializirani obliki (skupaj 62 listov formata A4 – prim. uvodni del obrazložitve);
- ni nobenega dvoma, da zahtevana dokumentacija (oziroma dokumentacija, ki jo je od upravljavca prejel Pooblaščenec) predstavlja zdravstveno dokumentacijo, zlasti zato, ker jo je kot tako izrecno opredelil tudi upravljavec sam.
Čeprav je prosilec - zgolj s sklicevanjem na 41. člen ZPacP - do seznanitve z zahtevano zdravstveno dokumentacijo sicer upravičen, pa v konkretnem primeru obstajajo pravne ovire za uresničitev te pravice, saj je podana velika verjetnost, da bi seznanitev z zdravstveno dokumentacijo utegnila ogroziti upravičene koristi …, kar Pooblaščenec utemeljuje v nadaljevanju.
3. Potencialna ogroženost otrokovih koristi
3.1 O pravnih omejitvah pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo otrok
ZPacP ali drugi zakoni s področja varstva osebnih podatkov in zdravstva ne določajo nikakršnih kvalitativnih ali kvantitativnih omejitev glede obsega in vrste podatkov oziroma dokumentov, s katerimi se lahko v okviru 41. člena ZPacP seznanijo starši.
Kljub temu pa starši pri seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo svojih otrok niso neomejeni, saj se je pri presoji možnosti negativnega vpliva na otrokove koristi mogoče opreti na višjo pravno normo, tj. pravni akt, ki je v hierarhiji pravnih aktov uvrščen nad zakon.
Ustava RS v 56. členu poudarja, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb ter varstvo pred kakršnim koli izkoriščanjem in zlorabljanjem. Kljub temu, da Ustava RS v tem delu napoti na podrobnejšo ureditev v zakonu, pa prizadevanje za največje varstvo otrok nedvomno predstavlja tudi samostojno pravno pravilo (načelo) in nudi interpretativno izhodišče za uporabo zakona, tudi ZPacP. Poleg tega ne gre spregledati, da je varstvo otrokovih koristi tudi osrednje vodilo ZZZDR, zlasti v členu 5.a, ki določa, da morajo starši, druge osebe, državni organi in nosilci javnih pooblastil v vseh postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Seveda 5.a člen zavezuje tudi Pooblaščenca, ki kot državni organ odloča v pritožbenem postopku glede seznanitve z zdravstveno dokumentacijo.
Poleg Ustave RS je pri presoji konkretnega primera treba upoštevati tudi Konvencijo o otrokovih pravicah (UL SFRJ – MP, št. 15-65/1990; KOP), ki v prvem odstavku 16. člena določa, da noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov), družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom na njegovo čast in ugled.
Glede na navedeno Pooblaščenec meni, da je izjemoma mogoče staršem ali enemu od staršev zavrniti seznanitev z zdravstveno dokumentacijo otroka, če je mogoče utemeljeno izkazati resno nevarnost, da bi bila seznanitev v nasprotju z otrokovimi koristmi.
3.2 Presoja otrokovih koristi v konkretnem primeru
Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru podana resna nevarnost, da bi bila seznanitev prosilca z zdravstveno dokumentacijo … v nasprotju z otrokovimi koristmi. Svoje prepričanje Pooblaščenec utemeljuje z naslednjim:
· … je podala nedvoumno mnenje, da bi zaradi seznanitve nastopila nevarnost, da bi se otrokovo psihično stanje še bolj poslabšalo, kar bi še dodatno ogrozilo njegov osebnostni razvoj. Nadalje je pojasnila, da že upravni postopki, ki jih je sprožil prosilec, vplivajo na otoka tako, da mu dajejo občutek, da ga prosilec nadzoruje, kar ga zelo vznemirja. Pooblaščenec v celoti sledi podanemu mnenju, zlasti zato, ker … najbolje pozna zdravstveno stanje …., saj mu kot pedopsihiatrinja nudi zdravstveno oskrbo in vodi zahtevano zdravstveno dokumentacijo.
· Mnenje … potrjuje tudi mnenje, ki ga je podala … kot zasebna zdravstvena delavka, ki je … prav tako imela v obravnavi. Iz njene izjave izhaja, da bi razkrivanje vsebin, ki jih je otrok zaupal, še poslabšalo njegovo psihično stanje, ker ga občutek, da ga oče stalno nadzoruje, spravlja v stisko.
· Zgornji mnenji dopolnjuje tudi stališče matere …, ki je izrazila bojazen po manipulacijah in ogrozitvi duševnega stanja … zaradi seznanitve z zahtevano zdravstveno dokumentacijo s strani prosilca v dopisu izrazila. Svojo bojazen je oprla na neplačevanje preživnine ter domnevno nasilništvo nad …. Poleg tega naj bi bil prosilec po njenih navedbah že obsojen zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, odvzema mladoletne osebe, krive ovadbe ter preprečitve uradnega dejanja. Pojasnila je še, da prosilec objavlja razne dokumente na spletnih straneh in otroka izpostavlja v medijih in javnosti. O prisotnosti teme v javnosti se je prepričal tudi Pooblaščenec na podlagi enostavnega iskanja po svetovnem spletu (npr. na strani …). Da ima bojazen po javnem izpostavljanju realno podlago, potrjuje tudi izjava ….
· Prosilec se do zgornjih navedb ni opredelil oziroma jim ni argumentirano nasprotoval. Odsotnost nasprotnih dejstev zato še toliko bolj utrjuje prepričanje o obstoju zgoraj pojasnjenih nevarnosti, ki bi jim … lahko bil izpostavljen.
· V podporo prepričanju, da je mnenje …, mnenje … in stališče … utemeljeno, je tudi sama vsebina zahtevane zdravstvene dokumentacije, ki je v konkretnem primeru izjemno subtilne narave, zato Pooblaščenec ocenjuje, da vse okoliščine konkretnega primera dajejo zadostno podlago, da je mogoče pričakovati, da bi bilo razkritje zahtevane dokumentacije v škodo otrokovih koristi.
· Kot dodaten argument za ogrozitev otrokovih koristi (izven določb KOP, vendar v skladu s 5.a členom ZZZDR) je tudi verjetnost, da bi … v bodoče zavračal zdravstveno oskrbo, ki jo je bil do sedaj deležen pri … in …. Tako zavračanje kot tudi zgolj zmanjšana volja za sodelovanje pri zdravstveni oskrbi, bi posredno ogrozila izglede za uspešno zdravljenje. Temelj vsake zdravstvene oskrbe je zaupanje in spoštovanje med pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem. To je še posebej pomembno pri zdravstveni oskrbi na področju psihologije in psihiatrije, zlasti kadar gre za otroke. Če bi bil … seznanjen z dejstvom, da se je prosilec preko pedopsihiatrinje seznanil z vsebino izjemo subtilnih izpovedb, ki jih je zaupal pedopsihiatrinji, bi bilo krhko razmerje medsebojnega zaupanja in spoštovanja nedvomno porušeno. Ogrozitev otrokovih koristi sta v tem smislu opisali tudi … in …. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru podana resna nevarnost, da bi lahko odobritev prosilčeve zahteve posredno vodila v nezmožnost zagotavljanja učinkovite, primerne in kakovostne ter kontinuirane zdravstvene oskrbe …, kar bi bilo nedvomno v nasprotju z njegovimi koristmi.
4. Aplikacija omejitve na vse dokumente
Ugotovljene omejitve iz prejšnje točke se nanašajo na celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve, saj so njeni posamezni deli medsebojno povezani tako, da jih pri razkrivanju ni možno med seboj fizično ločiti, ne da bi bil prizadet vsebinski kontekst. Občutljivi podatki pa so v dokumentaciji razpršeni na način, ki ne omogoča izločanja, ne da bi bila bistveno okrnjena vsebina posameznega dokumenta. Stališču o povezanosti dokumentacije v zaključeno celoto je pritrdila tudi …, ki dokumentacijo vodi.
5. Sklepno
Glede na navedbe v prejšnjih točkah je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil, ker je utemeljeno izkazana nevarnost, da bi bile zaradi seznanitve ogrožene otrokove koristi v smislu poslabšanja zdravstvenega stanja in poslabšanja izgledov za učinkovito, kakovostno, primerno in kontinuirano zdravstveno oskrbo. Obveznost varovanja teh otrokovih koristi mora Pooblaščenec zagotavljati v skladu z določbami KOP in ZZZDR, kljub odsotnosti posebnih omejitev za seznanitev staršev z zdravstveno dokumentacijo otrok v ZPacP in drugih zakonih.
Ne glede na zavrnitev, ki izvira iz upoštevanja vseh okoliščin konkretnega primera, pa Pooblaščenec ne zanika pravice prosilca do pridobitve osnovnih oziroma splošnih pojasnil (tj. informacij – kot interpretacije podatkov v zdravstveni dokumentaciji) o zdravstvenem stanju …, ki bi jih podal pristojen zdravstveni delavec (zlasti) ustno, saj uresničitev pravice do seznanitve v tako omejenem obsegu ne bi mogla ogroziti otrokovih koristi.
Glede na navedeno je Pooblaščenec o zahtevi prosilca meritorno odločil na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP, ki za primer prevzema zadeve v odločanje zaradi molka organa določa, da če lahko organ druge stopnje reši zadevo po dokumentih, izda svojo odločbo; če je ne more rešiti na ta način, pa opravi postopek in nato s svojo odločbo reši zadevo.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
…
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka
Vročiti:
- Prosilcu: … (z vročilnico po ZUP);
- Upravljavcu… (z vročilnico po ZUP);
- Stranskemu udeležencu oziroma zakonitemu zastopniku otroka: … (osebno po ZUP, naslov označen v zadevi);
- zbirka dokumentarnega gradiva pri IP.
