Številka: 0613-29/2018/12
Datum: 7. 3. 2022
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) po pooblaščeni uradni osebi, državni nadzornici za varstvo osebnih podatkov …, na podlagi 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2205, 51/2007–ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), 54. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) člena 57 in 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 29. in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 - UPB1 in 40/14, v nadaljevanju: ZIN), v zadevi opravljanja inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določil ZVOP-1 in Splošne uredbe pri zavezancu … (v nadaljevanju: zavezanec), po uradni dolžnosti izdaja
ODLOČBO
1. Zavezanec …, mora v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe:
- sprejeti oziroma predložiti pisno odločitev o uvedbi videonadzora, ki jo je sprejel direktor zavezanca, v kateri so ustrezno obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora ter predložiti dokazilo, da je o tem pisno seznanil vse zaposlene;
- določiti (pooblastiti) osebo, ki bo pristojna za vpogled in posredovanje posnetkov videonadzornega sistema;
- urediti dostopne pravice do posnetkov videonadzornega sistema na način, da bo pooblaščena oseba do posnetkov videonadzornega sistema lahko dostopala s svojim uporabniškim imenom in geslom;
- pričeti voditi dnevnik evidence vpogledov v videonadzorni sistem in dnevnik evidence posredovanja videonadzornih posnetkov;
- monitorja v trgovini, ki prikazujeta sprotno dogajanje, ki ga snemajo kamere, zavarovati ali obrniti na način, da ne bosta vidna obiskovalcem trgovine oziroma nepooblaščenim osebam.
2. Zavezanec mora o izvedenih ukrepih iz 1. točke izreka te odločbe najkasneje v roku treh (3) dni po odpravi nepravilnosti pisno obvestiti IP. Obvestilo mora vsebovati tudi navedbe in dokaze o tem, da je zavezanec izvršil ukrepe iz 1. točke izreka te odločbe in na kakšen način jih je izvršil.
3. Organu v tem postopku posebni stroški niso nastali, zavezanec pa sam trpi svoje stroške inšpekcijskega postopka.
O b r a z l o ž i t e v
I. Navedba predpisov, na katere se opira odločba:
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju: Ustava) v prvem odstavku 38. člena zagotavlja človekovo pravico do varstva osebnih podatkov. Ustavno sodišče je večkrat poudarilo, da je ustavodajalec s tem posebej zavaroval enega od vidikov posameznikove zasebnosti, t. i. informacijsko zasebnost.[1]
Ustava v 38. členu (1) prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, (2) zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa za predmet zakonskega urejanja in (3) vsakomur daje pravico, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, za primer zlorabe pa tudi pravico do sodnega varstva.
Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (člen 4(1) Splošne uredbe). Obdelava osebnih podatkov pa je vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (člen 4(2) Splošne uredbe).
Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1 in Splošni uredbi, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi, če gre za osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov (člen 2(1) Splošne uredbe). Le v takšnem primeru so osebni podatki lahko varovani na podlagi določb ZVOP-1 in Splošne uredbe. Do takšne obdelave osebnih podatkov pa pride v primeru uvedenega videonadzornega sistema, saj videonadzorni sistem predstavlja obdelave osebnih podatkov posameznikov.
Videonadzor je obdelava osebnih podatkov, kot to določa člen 4(2) Splošne uredbe.
V členu 5 Splošne uredbe je poudarjeno načelo odgovornosti (člen 5(2) Splošne uredbe) upravljavca. Upravljavec je odgovoren za skladnost z vsemi načeli določenimi v prvem odstavku člena 5 Splošne uredbe in je to skladnost tudi zmožen dokazati (načelo odgovornosti). Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki izhajajo iz prvega odstavka, so: zakonitost, poštenost in preglednost, omejitev namena, najmanjši obseg podatkov, točnost, omejitev hrambe, celovitost in zaupnost.
Osebni podatki, ki so zbrani za določene, izrecne in zakonite namene, se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (točka (b) člena 5(1) Splošne uredbe). Zavezanec, ki je upravljavec osebnih podatkov, ki z uvedenim videonadzorom nastajajo, mora pri tem v skladu z načelom odgovornosti (člen 5(2) Splošne uredbe) spoštovati vsa načela iz člena 5(1) Splošne uredbe, zlasti načelo najmanjšega obsega podatkov in načelo omejitve shranjevanja ter poskrbeti, da so osebni podatki, ki jih pri tem obdeluje, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.
Kdor izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo (74. člen ZVOP-1). Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora tako vsebovati naslednje informacije:
1. da se izvaja videonadzor;
2. naziv osebe zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.
Poleg teh informacij mora zavezanec posameznikom od katerih zbira osebne podatke, torej tistim od katerih zavezanec na podlagi videonadzora zbira njihove osebne podatke, zagotoviti tudi informacije iz člena 13 Splošne uredbe.
Videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.
Na področju zavarovanja osebnih podatkov še vedno velja ZVOP-1, ki v 24. členu določa predmet zavarovanja osebnih podatkov, in sicer, da zavarovanje osebnih podatkov obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov, tako da se:
1. varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema, vključno z vhodno-izhodnimi enotami;
2. varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki;
3. preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih;
4. zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimizacija osebnih podatkov;
5. omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali kako drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.
Na podlagi 5. točke prvega odstavka 24. člena ZVOP - 1 zavarovanje osebnih podatkov tako obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov tako, da se omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.
V primeru obdelave osebnih podatkov, ki so dostopni preko telekomunikacijskega sredstva ali omrežja, morajo strojna, sistemska in aplikativno programska oprema zagotavljati, da je obdelava osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov v mejah pooblastil uporabnika osebnih podatkov.
Postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov morajo biti ustrezni glede na tveganje, ki ga predstavlja obdelava in narava določenih osebnih podatkov, ki se obdelujejo.
Poleg določbe o predmetu zavarovanja, ZVOP-1 v prvem odstavku 25. člena določa tudi dolžnost zavarovanja osebnih podatkov, in sicer, da so upravljavci osebnih podatkov in pogodbeni obdelovalci dolžni zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1.
Pri presoji ustreznosti postopkov in ukrepov, s katerimi se zagotavlja ustrezna raven varnosti osebnih podatkov je potrebno nadalje upoštevati tudi določbo člena 32 Splošne uredbe, ki določa, da ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, upravljavec in obdelovalec z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov zagotovita ustrezno raven varnosti glede na tveganje, vključno med drugim z naslednjimi ukrepi, kot je ustrezno:
a) psevdonimizacijo in šifriranjem osebnih podatkov;
b) zmožnostjo zagotoviti stalno zaupnost, celovitost, dostopnost in odpornost sistemov in storitev za obdelavo;
c) zmožnostjo pravočasno povrniti razpoložljivost in dostop do osebnih podatkov v primeru fizičnega ali tehničnega incidenta;
d) postopkom rednega testiranja, ocenjevanja in vrednotenja učinkovitosti tehničnih in organizacijskih ukrepov za zagotavljanje varnosti obdelave.
Pri določanju ustrezne ravni varnosti se upoštevajo zlasti tveganja, ki jih pomeni obdelava, zlasti zaradi nenamernega ali nezakonitega uničenja, izgube, spremembe, nepooblaščenega razkritja ali dostopa do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani.
Glede na 5. točko prvega odstavka 24. člena ZVOP-1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, zagotoviti evidenco pregledovanja videoposnetkov, na osnovi katere bo mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki (videoposnetki) iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. Iz evidence pregledovanja videoposnetkov mora biti za vsako pregledovanje posnetkov razvidno sledeče: datum in čas pregledovanja, ime oseb, ki so posnetke pregledovale, naziv podjetja oz. organa, kjer so te osebe zaposlene ter razlog pregledovanja. Pregledovanje videoposnetkov lahko beleži računalniški program, torej se vodi avtomatsko, lahko pa se vodi tudi ročno.
Skladno z zgoraj citiranim členom je zavezanec tudi dolžan voditi evidenco pregledovanja videoposnetkov.
Glede na tretji odstavek 22. člena ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.
Videonadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb (peti odstavek 74. člena ZVOP-1). Upravljavec mora zagotavljati tudi sledljivost obdelave, torej biti zmožen dokazati, da obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s Splošno uredbo (npr. pregledovanja, posredovanja videoposnetkov) in določiti pooblaščene osebe za upravljanje z videonadzornim sistemom in zbirko videoposnetkov (22., 24. in 25. člen ZVOP-1, člen 32 in 24 Splošne uredbe).
Videonadzor dostopa v poslovne prostore (75. člen ZVOP-1) se sme izvajati zaradi varnosti ljudi in premoženja, zagotavljanja nadzora vstopa in izstopa ali če obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. O uvedbi videonadzora sprejme pristojna oziroma pooblaščena oseba pisno odločitev z obrazloženimi razlogi, o tem mora pisno obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Osebni podatki, zbrani z videoposnetki, se smejo hraniti največ eno leto po nastanku.
Videonadzor znotraj delovnih prostorov (77. člen ZVOP-1) se sme izvajati le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi in premoženja ali poslovne skrivnosti, tega pa se ne da doseči z milejšimi sredstvi. Določba torej uvedbo in izvajanje videonadzora v delovnih prostorih zasebnega sektorja sicer dopušča, vendar le, če je to nujno, da se zavarujejo konkretni subjekti in objekti varstva: varnost ljudi, varnost premoženja, varovanje tajnih podatkov in varovanje poslovne skrivnosti, ob tem pa mora biti izpolnjen še drugi pogoj, ki ga določa 77. člen ZVOP-1, to je, da zavarovanja teh konkretnih subjektov in objektov ni možno doseči z milejšimi ukrepi. Zakon torej eksplicitno našteva, koga in kaj ter zakaj se lahko varuje, zato drugi nameni niso dopustni, na primer izvajanje videonadzora zaradi preverjanja dela zaposlenih.
Namen stroge določbe 77. člena ZVOP-1 je varovanje posameznikove zasebnosti, ki mora obstajati tudi v delovnih prostorih in se vanjo ne sme čezmerno oziroma nesorazmerno posegati. V obravnavanem primeru je zavezanec navedel, da se je videonadzor uvedel zaradi kraj in goljufanja kupcev na blagajni, vendar ni predložil svoje odločitve o uvedbi videonadzora, ki bi vsebovala ustrezno razložene razloge za uvedbo videonadzora.
V kolikor ima dostop do videonadzornega sistema tudi tretja oseba, ki ni izvajalec videonadzornega sistema kot je na primer varnostna služba ali drug zunanji pogodbeni izvajalec in ima tudi možnost vpogledov in posredovanj posnetkov videonadzornega sistema, se šteje za pogodbenega obdelovalca osebnih podatkov ter je potrebno skleniti tudi pogodbo o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov v skladu s členom 28 Splošne uredbe. Pri tem si zavezanec lahko pomaga tudi s standardnimi pogodbenimi določili, dostopnimi na naslovu: https://www.ip-rs.si/novice/6051f219301da.
II. Ugotovitve IP ter pojasnila in stališča zavezanca:
Nadzornica je pri zavezancu v okviru obravnavanega postopka inšpekcijskega nadzora, dne … opravila inšpekcijski ogled in zavezancu vročila Zapisnik o inšpekcijskem ogledu št. 0613-29/2018/3 z dne …, s katerim je bil pozvan k posredovanju pojasnil in dokumentacije v zvezi s sprejetimi postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov, ki se zbirajo s pomočjo videonadzornega sistema. Nadzornica je poleg poziva v navedeni zapisnik zapisala ugotovitve, in sicer, da se v prostoru zavezanca … na navedenem naslovu, znotraj trgovine nahaja petnajst (15) delujočih videonadzornih kamer, ki pokrivajo celotno notranjost trgovine. Ugotovila je tudi, da na vhodu v trgovino ni obvestila o izvajanju videonadzora (74. člen ZVOP-1), znotraj trgovine pa se na stenah nahajajo tri obvestila, na katerih je navedeno »Objekt nadzorovan z varnostnimi kamerami!!!«. Nadzornica je ugotovila, da se za blagajno nahaja velik monitor, ki prikazuje trenutno dogajanje vseh delujočih kamer in je postavljen na način, da je viden vsem posameznikom, ki se nahajajo v trgovini oziroma plačujejo na blagajni. Pred računalnikom za blagajno se prav tako nahaja manjši monitor, ki prikazuje trenutno dogajanje le nekaterih kamer.
Zavezanec v določenem roku nadzornici ni odgovoril na poziv za posredovanje pojasnila in dokumentacije, zato je nadzornica zavezancu poslala ponoven poziv, na katerega zavezanec zopet ni odgovoril. Zaradi navedenega je nadzornica zavezancu najavila ponoven inšpekcijski ogled dne ...
Nadzornica je tako dne … pri zavezancu opravila ponoven inšpekcijski ogled, vendar mu je zaradi ponovne odsotnosti zakonitega zastopnika po pošti vročila zapisnik o inšpekcijskem ogledu št. 0613-29/2018/8, s katerim ga je ponovno pozvala k posredovanju pojasnil in dokumentacije v z zvezi s sprejetimi postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov, ki se zbirajo s pomočjo videonadzornega sistema. Nadzornica je poleg poziva v navedeni zapisnik zapisala ugotovitve, in sicer, da je zaposleni … povedal, da je direktor zavezanca uvedel videonadzor zaradi kraj in goljufanja kupcev na blagajni ter o tem obvestil vse tri zaposlene. Povedal je tudi, da se zavezanec s sindikatom glede uvedbe videonadzora ni posvetoval. Videonadzorni sistem je zavezanec postavil sam. Nadzornica je ugotovila, da se na vhodu v trgovino nahaja obvestilo, da se izvaja videonadzor, ne vsebuje pa vseh zakonsko določenih informacij iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1 (naziv osebe, ki ga izvaja in telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema). V notranjosti trgovine se pred policami z blagom še vedno nahaja obvestilo, na katerem je navedeno »Objekt nadzorovan z varnostnimi kamerami!!!!«. Pri ogledu prostora - trgovine je bilo ugotovljeno, da zavezanec izvaja videonadzor trgovine s triindvajsetimi (23) delujočimi videonadzornimi kamerami, ki pokrivajo celotno trgovino. … je povedal, da se za 16 kamer ne shranjuje posnetkov (gre le za sprotno pregledovanje), za 7 kamer pa se posnetki shranjujejo en teden, nato se avtomatsko presnamejo. Nadzornica je tudi ugotovila, da se za blagajno nahaja velik monitor, ki prikazuje trenutno dogajanje 16 delujočih kamer in je obrnjen na način, da je viden prav vsakomur, ki se nahaja v trgovini ali plačuje na blagajni. Pred računalnikom za blagajno se prav tako nahaja manjši monitor, ki prikazuje trenutno dogajanje za sedem kamer. … je povedal, da do videonadzornih posnetkov dostopajo vsi trije zaposleni preko računalnika z geslom. Povedal je tudi, da videonadzornih posnetkov do danes niso posredovali nikomur.
Zaposleni pri zavezancu … je nadzornici še istega dne po elektronski pošti poslal fotografijo večjega monitorja, ki prikazuje trenutno dogajanje delujočih kamer in sliko obvestila o izvajanju videonadzora, ki se nahaja na vhodnih vratih trgovine in vsebuje vse zakonsko predpisane informacije. Nadzornica mu je še istega dne po elektronski pošti odgovorila in ga pozvala, da ji pošlje sliko monitorja, iz katere bo razvidno, kje v prostoru se nahaja ter mu posredovala ponoven poziv za podajo pojasnil in dokumentacije. Iz razloga, ker nadzornica od zavezanca ni prejela odgovora, je dne 16. 11. 2020 zavezancu ponovno poslala poziv za podajo pojasnila in dokumentacije. Zavezanec nanj ponovno ni odgovoril, zato mu je nadzornica dne 22. 12. 2020 poslala še en poziv za podajo pojasnil in dokumentacije, na katerega zavezanec prav tako ni odgovoril.
Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je IP ugotovil, da:
- zavezanec ni pojasnil, kdaj se je pričel izvajati videonadzor v trgovini … na naslovu …;
- zavezanec ni predložil pisne odločitve o uvedbi videonadzora, ki jo je sprejel direktor zavezanca, v kateri naj bi bili ustrezno obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora in dokazila, da je o tem pisno seznanil vse zaposlene;
- zavezanec ni predložil kopije evidence pregledovanja posnetkov, iz katere so razvidne naslednje rubrike: datum in čas pregledovanja; osebno ime oseb, ki so posnetke pregledovale; naziv podjetja oziroma organa, kjer so te osebe zaposlene ter razlog pregledovanja.
- zavezanec ni predložil kopije evidence posredovanja posnetkov drugim uporabnikom, iz katere so razvidne rubrike: kateri posnetki so bili posredovani, komu so se posnetki posredovali (osebno ime in naziv ali firma prejemnika), datum posredovanja, medij, na katerem so se posnetki posredovali ter pravna podlaga posredovanja (citirana določba zakona, ki uporabnika pooblašča za pridobitev posnetkov);
- je bilo dne 5. 10. 2020 v času inšpekcijskega ogleda, s strani zavezanca na vhodna vrata trgovine na navedenem naslovu nameščeno obvestilo o izvajanju videonadzora iz katerega izhaja, da videonadzor izvaja podjetje …, tel. številka ...;
- zavezanec nima posebej pooblaščene osebe, ki ima dostop do videonadzornega sistema, saj do videonadzornega sistema oziroma posnetkov lahko dostopajo vsi trije zaposleni, s pomočjo istega uporabniškega imena in gesla;
- iz zapisnika o inšpekcijskega ogledu št. 0613-29/2018/3 z dne … izhaja, da zavezanec izvaja videonadzor trgovine s petnajstimi (15) kamerami, iz zapisnika o inšpekcijskega ogledu št. 0613-29/2018/8 z dne … pa, da izvaja videonadzor s triindvajsetimi (23) kamerami;
- je do posnetkov videonadzornega sistema možno dostopati za 7 dni nazaj, monitorja, ki prikazujeta sprotno dogajanje pa se nahajata v trgovini pri blagajnah in sta obrnjena na način, da sta vidna prav vsakomur, ki se nahaja v trgovini ali plačuje na blagajni.
V nadaljevanju inšpekcijskega postopka je bila izdana Seznanitev zavezanca z ugotovitvami postopka inšpekcijskega nadzora in poziv za izjasnitev pred odločitvijo št. 0613-29/2018/23 z dne 21. 7. 2021, ki je bila, ker je vročevalec ni mogel vročiti, po pretečenem roku puščena v hišnem predalčniku zavezanca. Zavezanec pa na seznanitev v danem roku ni podal dodatnih pojasnil, odgovorov ali stališč.
Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je IP zaključil sledeče:
- da zavezanec snema delovne prostore v prostoru, kjer se nahaja trgovina … na naslovu …;
- da ni znano, od kdaj izvaja videonadzor v prostoru na navedenem naslovu;
- da zavezanec ni predložili pisne odločitve o uvedbi videonadzora, ki jo je sprejel direktor zavezanca, v kateri naj bi bili ustrezno obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora in dokazila, da je o tem pisno seznanil vse zaposlene;
- da zavezanec nima določene pooblaščene osebe, ki ima dostop do videonadzornega sistema;
- da zavezanec nima na ustrezen način urejenih dostopnih pravic do posnetkov videonadzornega sistema (vsaka pooblaščena oseba bi morala do posnetkov videonadzornega sistema dostopati s svojim uporabniškim imenom in geslom), niti ne zagotavlja ustrezne sledljivosti vpogledov v videonadzorni sistem;
- da zavezanec ne razpolaga z evidenco pregledovanja posnetkov, iz katere so razvidne naslednje rubrike: datum in čas pregledovanja; osebno ime oseb, ki so posnetke pregledovale; naziv podjetja oziroma organa, kjer so te osebe zaposlene ter razlog pregledovanja.
- da zavezanec ne razpolaga z evidenco posredovanja posnetkov drugim uporabnikom iz katere so razvidne rubrike: kateri posnetki so bili posredovani, komu so se posnetki posredovali (osebno ime in naziv ali firma prejemnika), datum posredovanja, medij, na katerem so se posnetki posredovali ter pravna podlaga posredovanja (citirana določba zakona, ki uporabnika pooblašča za pridobitev posnetkov);
- da se monitorja, ki prikazujeta sprotno dogajanje, ki ga kamere snemajo nahajata pri blagajnah in sta obrnjena na način, da sta vidna prav vsakomur, ki se nahaja v trgovini ali plačuje na blagajni, torej sta vidna nepooblaščenim osebam (npr. kupcem).
III. Sklepno:
Glede na obrazloženo je bilo treba zavezancu na podlagi 2. in 8. člena ZInfP, 1. in 3. točke prvega odstavka 54. člena ZVOP-1, člena 57(1) in točke (d) člena 58(2) Splošne uredbe ter prvega odstavka 32. člena ZIN, ob upoštevanju zgoraj navedenih določb ZVOP-1 in Splošne uredbe, odrediti ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.
Peti odstavek 29. člena ZIN določa, da mora zavezanec v primeru, če je inšpektor odredil odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ter zavezancu določil rok za njihovo odpravo, o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorja. Skladno z navedenim mora zavezanec o izvedenih ukrepih iz 1. točke izreka te odločbe najkasneje v roku tri (3) dni po odpravi nepravilnosti pisno obvestiti IP. Obvestilo mora vsebovati tudi navedbe in dokaze o tem, da je zavezanec izvršil ukrepe iz 1. točke izreka te odločbe in na kakšen način jih je izvršili, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Po prvem odstavku 118. člena ZUP odloči organ v odločbi o stroških postopka, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati.
Izrek o stroških postopka temelji na določbi prvega odstavka 31. člena ZIN, po kateri stroške inšpekcijskega postopka, ki so bili nujni za ugotovitev dejstev, ki dokazujejo, da je zavezanec kršil zakon ali drugi predpis, trpi zavezanec. Zavezanec tekom postopka stroškov postopka sicer ni priglasil.
Ta odločba je izdana po uradni dolžnosti in je na podlagi 22. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) takse prosta.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Ta odločba je v upravnem postopku dokončna. Zoper njo v skladu z določbo 55. člena ZVOP-1 ni dovoljena pritožba, dopustno pa je sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku tridesetih (30) dni od njene vročitve. Tožba se vloži neposredno pisno pri navedenem sodišču ali se mu pošlje po pošti. Šteje se za pravočasno vloženo, če je oddana zadnji dan tožbenega roka priporočeno po pošti. Tožbi je poleg odločbe, ki se izpodbija, v izvirniku, prepisu ali kopiji potrebno priložiti tudi po en prepis ali kopijo tožbe in prilog za toženca, če je kdo prizadet z upravnim aktom pa tudi zanj.
Vročiti:
- …, z vročilnico po ZUP;
- arhiv IP, tu.
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-98/11 z dne 26. 9. 2012 (12. točka).
