Številka: 0611-182/2021/23
Datum: 24. 5. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) …izdaja na podlagi 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007–ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), 29, 34., 36 in 55. člena, v povezavi s 119. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP‑2), 57. in 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 29. in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007-UPB1, 40/2014; v nadaljevanju: ZIN), v zadevi inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb Splošne uredbe in ZVOP-2 zoper …(v nadaljevanju: zavezanec), po uradni dolžnosti naslednjo
ODLOČBO
I. Zavezanec…, mora zaradi ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z izvajanjem določb Splošne uredbe in ZVOP-2 na naslovu…, prenehati izvajati videonadzor z naslednjimi kamerami:
1….
2….
….
II. Ukrepe iz I. točke izreka te odločbe mora zavezanec izvršiti v roku 10 dni od vročitve te odločbe.
III. O odpravi ugotovljenih nepravilnosti mora zavezanec v treh dneh po odpravi nepravilnosti pisno obvestiti državno nadzornico in predložiti dokaze o odpravi nepravilnosti.
IV. Organu v tem postopku posebni stroški niso nastali, zavezanec pa sam trpi svoje stroške inšpekcijskega postopka.
O b r a z l o ž i t e v
1. Procesna dejanja, ugotovitve IP in navedbe zavezanca
Državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov je odločitev, ki je navedena v izreku te odločbe sprejela na podlagi ugotovitev v inšpekcijskem postopku. Zavezancu so bili v okviru obravnavanega postopka inšpekcijskega nadzora, dne 8. 7. 2021, 19. 8. 2021 in 25. 10. 2021 posredovani Pozivi za podajo pisnega pojasnila, dokumentacije in izjav (št. 0611-66/2020/3 in št. 0611-66/2020/7), v katerih je bil zavezanec pozvan k posredovanju odgovorov na zastavljena vprašanja, ki so se nanašala na zakonitost izvajanja videonadzora, ki ga zavezanec izvaja nad poslovnimi prostori in okolico. 22. 2. 2022 je bil pri zavezancu opravljen inšpekcijski ogled, v okviru katerega je bil opravljen ogled prostorov in okolice na naslovu zavezanca,….
Iz odgovorov zavezanca (in posredovanih prilog) na posredovani poziv z dne 8. 7. 2021 med drugim izhaja, da je bil videonadzor uveden izključno z namenom zagotavljanja varovanja premoženja in varnosti
Ijudi, varovanja premičnin in opreme ter varovanja službenih prostorov ter nadzora vstopov v
objekte. Uveden je bil na podlagi legitimnega interesa družbe zaradi zgoraj navedenih namenov
in sicer v skladu s 75. in 77. členom ZVOP-1, ker na drug/milejši način ni mogoče izvajati tega nadzora. …Na določenih delih, ki so 1x/tedensko v omejenem času sicer opredeljeni kot…, pa se videonadzor izvaja zgolj z navedenimi nameni v skladu s priloženim Pravilnikom o izvajanju videonadzora in v skladu s Kopališkim redom. Kamere, ki pokrivajo dele, ki so 1x/tedensko v omejenem času opredeljeni kot …i, so v pravilniku označene z oznakami: K095, K096, K097, K098, K099, K100 in K103. Na tem območju so kamere nameščene v skladu z zahtevami inšpektorata, v zvezi z varstvom…, saj gre za specifično arhitekturo, ki ima precej …in posledično brez videonadzora ni možno izvajati kvalitetnega nadzora iz razglednih stolpov…. Dostop do arhivskih videoposnetkov je mogoč preko povezave na videonadzorni sistem. Dostop je varovan z gesli. Dostop imajo le osebe, ki so v 3. členu Pravilnika o izvajanju videonadzora opredeljene kot komisija.
Zbirka videonadzornih posnetkov se nahaja v okviru videonadzornega sistema. Do zbirke se dostopa le v izrednih primerih, zaradi zagotovitve dokaznega gradiva v kazenskih postopkih, odškodninskih zahtevkih ali disciplinskih postopkih (kot opredeljeno v Pravilniku o izvajanju videonadzora).
Zavezanec je navedel še, da se je pred sprejetjem posvetoval z reprezentativnim sindikatom in mu predstavil razloge in namen uvedbe videonadzornega sistema. Reprezentativni sindikat je imel pozitivno
mnenje in je podprl uvedbo videonadzornega sistema, saj je z njim zagotovljena večja varnost
zaposlenih in gostov. Navedel je, da z dokumentacijo ne razpolaga, saj za tovrstne obravnave s sindikatom
ne vodi zapisnikov.
Videonadzorni sistem se nahaja na dveh strežnikih, ki sta nameščena v posebnih strežniških
prostorih, fizični dostop pa je varovan s ključavnico. Dostop do strežnikov za namene dostopa
do arhivskih posnetkov je varovan z geslom. Dostop do žive slike imajo …v okviru konkretnega objekta za namen nadzora nad posameznimi deli objekta.
Dostop do žive slike je zagotovljen le v okviru službenih stacionarnih računalnikov v okviru
posamezne…. Dostop do arhivskih posnetkov
pa imajo le osebe, ki so v 3. členu Pravilnika o izvajanju videonadzora opredeljene kot komisija.
Zavezanec je zaposlene seznanil z uvedbo videonadzornega sistema tako, da je na vseh oglasnih deskah družbe objavil vsebino Pravilnika o izvajanju videonadzora (posebne evidence objav na oglasnih deskah ne vodi). Stranke se o izvajanju videonadzora seznanijo z obvestili, ki so nameščena na vhodih v vsak objekt. Primera obvestil je zavezanec priložil svojim odgovorom.
Za zbirko osebnih podatkov o videonadzoru je zadolžen…, ki je v družbi imenovan kot pooblaščena oseba za varstvo podatkov. Dostop do arhivskih posnetkov imajo le osebe, ki so v 3. členu Pravilnika o izvajanju
videonadzora opredeljene kot komisija:…. Posnetki se hranijo v skladu s Pravilnikom o izvajanju videonadzora, to je največ 90 dni. Kamere ne beležijo zvočnih posnetkov.
V odgovorih na drugi (19. 8. 2021) in tretji (z dne 25. 10. 2021) Poziv IP je zavezanec posredoval zaslonske slike iz dela, kjer je v določenem času …in se opredelil do tega, kaj naj bi varoval z vsako od njih. Navedel je, da se na določenih delih, ki so 1x/tedensko v omejenem času opredeljeni kot…, videonadzor izvaja zgolj z že navedenimi nameni v skladu s priloženim Pravilnikom o izvajanju videonadzora in v skladu s …(oba dokumenta je zavezanec priložil odgovoru). Kamere, ki pokrivajo dele, ki so 1x/tedensko v omejenem času opredeljeni kot…, so v pravilniku označene z oznakami: K095, K096, K097, K098, K099, KIOO in K103. Na tem območju so kamere nameščene v skladu z zahtevami inšpektorata, v zvezi z …in posledično brez videonadzora ni možno izvajati kvalitetnega nadzora iz….
Zavezanec je za navedene kamere pojasnil še, da s kamero K095 varuje …
Državna nadzornica ugotavlja, da je večji del prostorov za počitek in drugih prostorov, ki jih uporabljajo tako gostje kot zaposleni nezakonito in nesorazmerno pokrit s kamerami, s katerimi naj bi se varovalo ljudi. Glede na vsebino odgovorov zavezanca se ugotovi več nepravilnosti glede izvajanja videonadzora. …se dne 22. 2. 2022 pri zavezancu opravi inšpekcijski ogled in zavezancu ponovno posredujejo podrobnejša pojasnila glede zagotavljanja zakonitosti pri izvajanju videonadzora. Ugotovitve iz inšpekcijskega ogleda izhajajo iz zapisnika, št. 0611-182/2021/16. Zaradi potrebnih pojasnil, ki jih v času inšpekcijskega ogleda, zaradi odsotnosti nekaterih zaposlenih ni bilo mogoče pridobiti, je bil zavezanec dne 24. 2. 2022 pozvan k posredovanju pisnih pojasnil in dokumentacije.
Iz odgovorov zavezanca z dne 8. 3. 2022 (št. 0611-182/2021/18) med drugim izhaja, da je glede na prejeti zapisnik o inšpekcijskem ogledu št. 0611-182/20221/16 z dne 22 2 2022 to področje še izpopolnil v skladu z usmeritvami nadzornice; da je vzpostavil evidence sledljivosti obdelav po priporočilih nadzornice; da je opravil ponovni posvet s sindikatom ter posredoval vabilo in zapisnik posvetovanja s sindikatom in da je zaposlene seznanil z obvestilom o izvajanju videonadzora in objavil Pravilnik o izvajanju videonadzora na vseh oglasnih deskah družbe. Ugotovi se, da je zavezanec z namenom varovanja premoženja in varnosti gostov, na več mestih omogoča vpogled v posnetke oz. živo sliko. Iz vseh posredovanih odgovorov (in prilog) med drugim izhajajo tudi zaslonske slike kamer, ki prikazujejo celotne površine notranjosti poslovnih prostorov in zunanjih površin, nad katerimi zavezanec izvaja videonadzor. Zavezanec je v pojasnilih navedel, da se videonadzor izvaja z namenom varovanja premoženja in stvari ter za varnost gostov in osebja. Nameščenih naj bi bilo 165 kamer, ki po posredovanih pojasnilih zavezanca pokrivajo naslednja področja (izpisi slik kamer, ki jih je zavezanec posredoval IP dne 4. 3. 2022 in izpisi slik kamer, ki so bili IP posredovani dne 4. 11. 2022 se nekoliko razlikujejo, zato se popis nanaša na prikazano stanje delujočih kamer, ki izhajajo iz dejanskega stanja posredovanih izpisov slik kamer, po zadnji spremembi videonadzornega sistema, z dne 23. 7. 2021 (kar izhaja iz pridobljenih izpisov zaslonskih slik):
…
Zavezanec je navedel še, da je s pogledom kamer sledil namenom varovanja premoženja in ljudi. Iz posredovanih izpisov slik vseh delujočih kamer državna nadzornica ugotavlja, da številne kamere prikazujejo nesorazmerni del površin, s katerimi naj bi zavezanec dosegal zakonite namene, ki jih navaja, in da je obsežen del vzpostavljenega videonadzora nezakonit.
IP je o ugotovitvah glede obravnavanega videonadzora zavezancu še pred izdajo te odločbe, dne 26. 10. 2022 posredoval Seznanitev z ugotovitvami in poziv za izjasnitev pred odločitvijo.
Iz odgovora zavezanca med drugim izhaja, da glede navedb o tem, da nekatere kamere posegajo na področja okoliških površin meni, da kamere pokrivajo izključno območja, ki so v lasti družbe …ter da je ostala relevantna pojasnila že podal v predhodnih dopisih, ki jih je IP posredoval dne 20.7.2021, 30.8.2021, 2.11.2021, 4.3.2022. Odgovorom je zavezanec priložil tudi izpise slik kamer. Ugotovi se, da izpis ustreza stanju na dan 6. 4. 2021, kar prikazuje dejansko stanje, ki ga je zavezanec imel pred zadnjo spremembo področji, ki jih pokrivajo kamere od dne 23. 7. 2021 in jo je zavezanec predhodno že posredoval IP (kot prilogo odgovorom z dne 4. 3. 2022). Ugotovitve, o katerih je IP seznanil zavezanca dne 26. 10. 2022 in ukrepi iz izreka te odločbe se zato nanašajo na ugotovitve glede stanja postavitve kamer iz dne 23. 7. 2021.
Zavezanec je kljub sklicevanju na to, da je IP že podal podrobnejša pojasnila v navedenih odgovorih navedel še, da mu Pravilnik … nalaga še veliko več, kot samo varstvo pred…, saj …zahtevajo neprestano zagotavljanje splošne varnosti, kar pa zajema širok nabor nevarnosti, nad katerimi mora kot lastnik in upravljavec neprestano imeti kontrolo. 1. odstavek 6. člena tega pravilnika med drugim … ter odpravlja vzroke, ki bi lahko privedli do nastanka nevarnosti za obiskovalce. Glede na navedeno, po njegovem mnenju zakon nikjer izrecno ne navaja, da si … ne sme pomagati z videonadzornim sistemom, ampak je bistveno, da se zagotavlja neprekinjeno opazovanje.
V 2. odstavku 6. člena pravilnika je določena obveznost …
Zavezanec je navedel še, da z upoštevanjem meril pravilnika, zadošča zakonskim zahtevam glede števila mest opazovanja in števila…. S tem upošteva vse milejše ukrepe za doseganje varnosti na…, ki jih predvideva pravilnik, kar utemeljuje dejstvo, da se z videonadzornim sistemom zasleduje zakoniti interes. Zavezanec ocenjuje, da je vzpostavljen videonadzorni sistem zaradi zagotavljanja varnosti pred …kot tudi njihovega premoženja, v skladu s f. točko 6./1 člena Splošne uredbe EU o varstvu podatkov in ni v neskladju s sledenjem sorazmernega posega v pravico posameznikov.
Zavezanec je navedel še, da vzpostavljeni sistem videonadzora, v smislu shranjevanja posnetkov dejansko ni trajen, ampak se v skladu z zakonskimi zahtevami hrani omejen čas 90 dni in presnemava. Prav tako zavezanec vodi evidenco sledljivosti morebitnih vpogledov in v vsem ostalem sledi in zadošča zakonskim zahtevam, katere mora spoštovati ob vzpostavljenem videonadzornem sistemu; da se videonadzor izvaja v skladu s 74. členom ZVOP-1; da ima ustrezna obvestila; da je videonadzorni sistem zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb; da je v internih aktih predpisal vse ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov in da je zagotovljen način zavarovanja osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1 ter vodenje evidence o pregledu posnetkov. Zavezanec za to meni, da s tem še vedno sledi varovanju temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, ki jih določa 38.-člen Ustave Republike Slovenije in načelu sorazmernosti, kot ga določa 3. člen ZVOP-1. Obdelava je omejena in ni v neskladju z nameni. Poseg v pravico posameznikov, glede na zasledovane interese s tem ni nesorazmeren, saj gre izključno za varovanje premoženja in Ijudi. Posnetki se pregledujejo res ob izrednih situacijah, poleg tega je zagotovljena sledljivost vpogledov in določena komisija za vpoglede. Glede na navedeno zavezanec ocenjuje, da je videonadzorni sistem vzpostavljen transparentno.
2. Določbe predpisov, na katere se opira odločba
Skladno z določbo 119. člena novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), ki je v veljavo stopil 26. 1. 2023, se postopki inšpekcijskega nadzora, začeti na podlagi ZVOP-1, nadaljujejo v skladu z ZVOP-2.
ZVOP-1 je urejal videonadzor kot področno ureditev v členih 74 do 77. ZVOP-1 in kot sistemski zakon predpisal način uresničevanja ustavno zagotovljene človekove pravice do varstva osebnih podatkov, določal pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (1. člen). ZVOP-1 je v določbah od 74. do 77. člena imel posebna določila o videonadzoru, ki se uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače (1. odstavek 74. člena ZVOP-1). V obravnavanem primeru v delu videonadzora, ki ga izvaja zavezanec, obstajajo specialni predpisi, ki posebej urejajo tudi možnost izvajanja videonadzora nad …
Veljavni ZVOP-2 videonadzor ureja v 3. poglavju II. dela (76.-80. člen), in sicer:
· 76. člen - splošne določbe o videonadzoru in varstvu osebnih podatkov;
· 77. člen - videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore;
· 78. člen – videonadzor znotraj delovnih prostorov;
· 79. člen - videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu;
· 80. člen - videonadzor na javnih površinah.
Splošne določbe in zahteve ob vzpostavitvi videonadzora opredeljuje 76. člen ZVOP-2. Odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora.
Upravljavec, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Takšno obvestilo mora poleg informacij iz prvega in drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe obvezno vsebovati naslednje informacije:
1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;
2. namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;
3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;
4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);
5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.
Namesto objave v obvestilu se lahko obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije iz prvega in drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe in informacije iz 3. do 5. točke obvestila objavi na spletnih straneh. V tem primeru mora na obvestilu iz prejšnjega odstavka objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne (npr. URL naslov spletne strani).
Zbirka posnetkov videonadzornega sistema vsebuje posnetek posameznika (slika), podatek o lokaciji, datum in čas posnetka, izjemoma, če je to posebej nujno potrebno, pa tudi zvok.
Videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Posnetki videonadzora se lahko ob upoštevanju načel iz 5. člena Splošne uredbe hranijo največ eno leto od trenutka nastanka posnetka.
Upravljavec, ki izvaja videonadzor, mora zagotoviti, da je videonadzorni sistem zavarovan, kot to določata 24. in 32. člen Splošne uredbe.
Upravljavec, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 24. člena Splošne uredbe ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, izvesti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi in je zmožen dokazati, da obdelava poteka v skladu s Splošno uredbo. Skladno z določbami 32. člena Splošne uredbe mora ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov zagotoviti ustrezno raven varnosti glede na tveganja.
Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov videonadzornega sistema so dopustni samo za namene, ki so zakonito obstajali ali bili navedeni na obvestilu v času zajema posnetka.
Po določbah 76. člena ZVOP-2 mora upravljavec videonadzornega sistema zagotoviti t.i. sledljivost obdelave - možnost naknadnega ugotavljanja, kateri posnetki so bili obdelani, kdaj in kako so bili uporabljeni ali komu so bili posredovani, kdo je izvedel ta dejanja obdelave, kdaj in s kakšnim namenom ali na kateri pravni podlagi. Te podatke hrani v dnevniku obdelave iz 22. člena ZVOP-2 dve leti po koncu leta, ko so nastali.
Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore (77. člen ZVOP-2):
Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v te ali iz teh prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Videonadzor je v teh primerih dovoljen, če s tem soglašajo lastniki službenih/poslovnih prostorov, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.
Videonadzor se izvaja brez snemanja delov stanovanjskih stavb, ki niso uradni službeni oziroma poslovni prostori in brez snemanja vhodov v stanovanja.
O izvajanju videonadzora in o vseh informacijah, ki jih mora vsebovati obvestilo o izvajanju videonadzora, morajo biti pisno obveščeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.
Zbirka osebnih podatkov v zvezi z nadzorom dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko vsebuje posnetek posameznika (slika), podatek o lokaciji, datum in čas posnetka, izjemoma, če je to posebej nujno potrebno, pa tudi zvok. Zbirka poleg tega lahko vsebuje tudi datum in čas vstopa v uradni službeni prostor in izstopa iz njega, osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlog vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo skupaj s posnetkom videonadzornega sistema.
Videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen ZVOP-2):
Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanja ali odkrivanja kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati prej navedene interese.
Prepovedano je z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s pogoji za izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov.
Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je pod zgoraj navedenimi pogoji dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca.
Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Posvetovanje se izvede v roku 30 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec. Kadar gre za uvedbo videonadzora, s katerim se snema delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, se posvetovanje izvede v roku 60 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec.
Na področju varnosti države in varovanja tajnih podatkov, razen za varovanje tajnih podatkov najnižje stopnje tajnosti, in za koncesionarje po zakonu, ki ureja igre na srečo, v delih prostorov, kjer se izvajajo igre na srečo, se delodajalcu pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov ni treba posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom.
Videonadzor skupnih prostorov v poslovnih zgradbah je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.
Videonadzor na drugih mestih je dopusten le pod pogoji, če je tako določeno v drugem zakonu ali če so za izvajanje videonadzora izpolnjeni pogoji iz 6. člena Splošne uredbe (Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.)
Splošna uredba v členu 5 določa, da morajo biti osebni podatki:
(a) obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki („zakonitost, pravičnost in preglednost“);
(b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni („omejitev namena“);
(c) ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo („najmanjši obseg podatkov“);
(d) točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo („točnost“);
(e) hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; osebni podatki se lahko shranjujejo za daljše obdobje, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki („omejitev shranjevanja“);
(f) obdelujejo se na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi („celovitost in zaupnost“).
2. Upravljavec je odgovoren za skladnost z odstavkom 1 in je to skladnost tudi zmožen dokazati („odgovornost«). Zavezanec mora biti kot upravljavec zmožen tudi dokazati, da se osebni podatki obdelujejo skladno s členom 5 Splošne uredbe, ki določa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.
Nedvomno je ugotovljeno in dokazano, da gre v primeru videonadzora, ki ga je zavezanec vzpostavil nad svojimi poslovnimi prostori in njegovo okolico za videonadzor, ki se po ZVOP-2 in Splošni uredbi šteje kot obdelava osebnih podatkov. Vzpostavljeni videonadzor zavezanec uporablja tudi za spremljanje »žive« slike.
V delu dejavnosti … zavezanca je potrebno omeniti tudi nekatere določbe Pravilnika o ukrepih….
3. Obrazložitev inšpekcijskih ukrepov
Kot izhaja iz ugotovitev v inšpekcijskem postopku, vseh pojasnil zavezanca ter priložene dokazne dokumentacije, zavezanec nad …in drugimi poslovnimi prostori izvaja videonadzor na način, da poleg vhodov in izhodov iz prostorov, z nameščenimi kamerami nadzira tudi celotne prostore in zunanje površine, kar mu omogoča spremljanje gibanja gostov kot tudi zaposlenih. Ugotovi se, da vse kamere, navedene v izreku te odločbe, prikazujejo celotne prostore ali dele prostorov, kjer se ne nahaja ničesar od premoženja (ki bi ga glede na vrednost, nevarnost ipd. zavezanec glede na določbe 78. člena ZVOP-2 in 6. člena Splošne uredbe kakorkoli zakonito varoval), jih uporabljajo gostje in zaposleni (notranji in zunanji deli poslovnih prostorov) ipd.. Ugotovi se, da vzpostavljeni videonadzor zavezancu omogoča spremljanje gibanja posameznikov po prostorih in na delih zunanjih površin, kar pa ni dopusten namen, s katerim bi se lahko vršil videonadzor nad poslovnimi prostori ter zunanjimi površinami, kjer ni nobenega premoženja in nevarnosti za življenja ljudi, ki se nahajajo na teh področjih. Zgolj navedba o tem, da se z videonadzorom pokrivajo npr. prostori za počitek, hodniki ipd. zato, ker se posameznik lahko onesvesti, ne zdrži presoje pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Varnost premoženja in ljudi na nekaterih mestih bi sicer zavezanec v obravnavanih okoliščinah lahko zagotovil tudi z videonadzorom, in sicer tako, da bi kamere pokrivale zgolj področja konkretnega premoženja, ki ga ni mogoče varovati z milejšimi sredstvi ali dele …kot to določa Pravilnik. Ob navedenem velja izpostaviti dejstvo, da je tudi s kamerami zavezanec že zavaroval vse vstope in izstope iz poslovnih prostorov. Prikaz slik kamer je razviden iz izpisov slik, ki jih je zavezanec priložil svojim pojasnilom.
Glede na trditve zavezanca o tem, da je vzpostavljeni videonadzor v delu …zaradi zagotavljanja varnosti pred…, hitrega reagiranja v primeru nezgod, odpravljanja nevarnosti, zagotavljanja varnosti obiskovalcev kot tudi premoženja, v skladu s točko 6/1(f) člena Splošne uredbe in da ni v neskladju z sorazmernim posegom v pravico posameznikov IP pojasnjuje, da na podlagi vseh ugotovitev in pojasnil, ki jih je zavezanec posredoval, ni mogoče govoriti o izkazani pravni podlagi, ki bi jo zavezanec izvrševal zaradi zakonitega interesa. IP je pri presoji zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ki jo vrši zavezanec s posamezno kamero, ugotovil, da zgolj v nekaj primerih lahko oceni kot dopustno pravno podlago po 6/1(f) člena Splošne uredbe, kot bo pojasnjeno v nadaljnji vsebini. IP pri tem poudarja, da mora upravljavec na podlagi okoliščin posameznega primera obdelave osebnih podatkov z izvedbo predhodnega testa tehtanja oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonitega interesa kot ustrezne pravne podlage. S takšnim testom, ki mora biti zaradi namenov dokazovanja v pisni obliki, upravljavec znotraj svojih procesov presoja, ali so nameni, za katere si prizadeva, zakoniti, ali je obdelava podatkov primerna in nujna za doseganje teh namenov ter ali obstaja ravnovesje med zasledovanim ciljem na eni strani in posegom v pravice in svoboščine posameznikov na drugi.
Da bi se upravljavec lahko zanašal na pravno podlago iz točke (f) prvega odstavka 6./1 člena Splošne uredbe, morajo biti torej podani trije kumulativni pogoji:
(1) interes upravljavca mora biti zakonit (pri čemer je možno za pomoč pri interpretaciji uporabiti tudi angleško različico, ki uporablja besedo "legitimen"), takšen interes pa mora biti jasno izražen, resničen in obstoječ ter utemeljen na nacionalnem pravu ali pravnih načelih;
(2) obdelava mora biti nujna za doseganje zakonitega interesa, za katerega si prizadeva upravljavec;
(3) interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika ne prevladajo nad interesi upravljavca. Na tem mestu je potrebno izvesti test tehtanja med interesi upravljavca in interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.
Ob tem je potrebno omeniti tudi uvodno določbo (47) Splošne uredbe, ki govori o tem, da bi bila v vsakem primeru za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen. Interesi in temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi zlasti lahko prevladali nad interesi upravljavca podatkov, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, ko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, razumno ne pričakujejo nadaljnje obdelave
Tudi iz Smernic EDPB št. 3/2019 o obdelavi osebnih podatkov z video napravami (Guidelines 3/2019 on processing of personal data through videodevices) izhaja, da je pri presoji ustreznosti zakonitega interesa kot pravne podlage, potrebno opraviti 3-stopenjski test, ob upoštevanju kriterija razumnega pričakovanja posameznikov (iz točke 47 uvodnih določb Splošne uredbe), na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Glede na navedene pravne podlage je IP kot že navedeno v postopku inšpekcijskega nadzora tehtal ali zavezanec izkazuje pravno podlago zakonitega interesa in glede na objektivne kriterije navedenega testa ugotovil, da zavezanec kriterijev zakonitega interesa za izvajanje videonadzora nad celotnimi področji poslovnih prostorov ni izpolnil. Že pri prvem kriteriju, to je obstoju zakonitega interesa za izvajanje videonadzora, obstoj zakonitega interesa za izvajanje videonadzora v prostorih za počitek, v.., hodnikih, sprehajalnih poteh ipd., ni mogoče utemeljiti, saj glede na izkazane dokaze, obstoj ogrožanja premoženja in varnosti ljudi, ni realen in tudi ne obstaja v trenutku presoje o zakonitosti namena (varnost …in varnost premoženja). Ob tem velja navesti, da zavezanec v vseh svojih navedbah, internih aktih ipd. popolnoma spregleda pravice zaposlenih, ki jih na delovnem mestu zajame vzpostavljeni videonadzor. Z vidika celostne presoje je IP presodil še kriterija nujnosti obdelave ter tehtanja interesov in ugotovil, da zavezanec ne izpolnjuje nobenega izmed navedenih pogojev. Kriterij nujnosti obdelave v konkretnem primeru ni izpolnjen, saj vzpostavitev videonadzora v prostorih, kjer se nahajajo gostje in zaposleni ni najbolj ustrezen, primeren in potreben ukrep za doseganje namena, saj bi se namen, ki ga vzpostavljeni videonadzor zasleduje, na nekaterih delih lahko dosegel z milejšimi ukrepi, kot so zagotovitev prenosa slike kamer, ki bi pokrivala zgolj npr. področja…, upoštevajoč določbe Pravilnika, brez prostorov za počitek. Tretji kriterij, ki govori o tehtanju interesov upravljavca in posameznika, pa se presoja skupaj z uvodnim recitalom ali uvodno določbo točke 47 Splošne uredbe, ki opredeljuje razumno pričakovanje zasebnosti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Iz vsebine Smernic izhaja tudi, da je razumno pričakovanje zasebnosti posameznika, da nad njim ni vzpostavljenega videonadzora, ko se nahaja v javnih prostorih, še posebno, če se ti tipično uporabljajo za regeneracijo oziroma prostočasne aktivnosti v prostorih, kjer se posamezniki zbirajo in /ali komunicirajo, npr. za omizja v gostinskih lokalih, v parkih ipd. Navedeno pomeni, da bodo na teh javnih prostorih legitimni interesi ali pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pogosto prevladali nad zakonitimi interesi upravljavca. Iz vsega navedenega IP ugotavlja, da zavezanec nima izpolnjenega pogoja iz 6./1(f) člena Splošne uredbe, ki se nanaša na obstoj zakonitega interesa upravljavca. Zavezanec ga v postopku pred izdajo tega upravnega akta tudi ni izkazal.
Ugotovi se, da obravnavani videonadzorni sistem pokriva naslednje prostore oz. področja in ga je IP ocenil kot nezakonit v delu, kjer za izvajanje ni pravne podlage, kot sledi iz naslednje tabele:
| Zap. št. | Št. kamere | Področje nadzora | Pravne podlage |
Pri takem obsegu kamer, s katerimi se izvaja videonadzor pri zavezancu, je potrebno poudariti tudi, da je zavezanec do izdaje te odločbe lahko videonadzor dopolnil ali morda še spreminjal pogled posameznih kamer, ob čemer o tem do izdaje te odločbe ni seznani IP oz. državno nadzornico.
Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da bi glede na navedene določbe ZVOP-2 zavezanec varnost v tistih svojih prostorih in na tistih zunanjih površinah, kjer po oceni IP za izvajanje videonadzora ni pravne podlage in na njih izvaja videonadzor z v izreku te odločbe navedenimi kamerami, lahko dosegel z milejšimi ukrepi, npr. z že vzpostavljenim varovanjem vstopov in izstopov iz prostorov, pokrivanjem področji konkretnega premoženja, …, pod pogoji, kot to določa Pravilnik. Z morebitnim izvajanjem videonadzora v delovnih prostorih, npr. …ipd. pa bi varoval zgolj konkretno premoženje, blagajno, delovno opremo. Uveden videonadzor nad celotnimi notranjimi prostori, …ipd. (v nadaljevanju: prostori), po ugotovitvah IP namreč ne ustreza zakonitim namenom iz 77. člena ZVOP-2, 1. odstavka 78. člena ZVOP-2 in 6. člena Splošne uredbe. Z videonadzorom nad celotnimi prostori namreč zavezanec nadzira celotna področja, kar pomeni spremljanje gibanja in dogajanja v prostorih in okolici, kjer je namestil kamere, kar je iz vidika določb Splošne uredbe in ZVOP-2 nedopustno. Zavezanec bi varnost v prostorih, s tem, da bi z videonadzorom nadziral vstope in izstope iz prostorov ter morda zgolj konkretno opremo, blagajno ipd. in…, kot to določa Pravilnik, lahko zagotovil v skladu z določbami Splošne uredbe, ZVOP-2 in Pravilnikom. Takšen nadzor bi predstavljal bistveno manjši poseg v zasebnost zaposlenih, ki delajo v teh prostorih, kot tudi gostov in vseh ostalih, ki lahko vstopajo v njegove prostore oz. na področje njegove lastnine.
IP še ugotavlja, da je z namenom varovanja premoženja in ljudi mogoče vpogledovati v posnetke oz. živo sliko. Pregledovanje prenosov kamer oz. »žive slike« je mogoče na več mestih. Ob tem zavezanec ni utemeljil nujnosti spremljanja žive slike kamer na drugih mestih kot na delu…, ki bi jih moral nadzirati zgolj v delu in pod pogoji kot to določa Pravilnik.
Glede spremljanja sprotnega prenosa žive slike IP poudarja, da apriorno ni mogoče izključiti možnosti, da zavezanec omogoča spremljanje dogajanja v svojih poslovnih prostorih preko žive slike, vendar je potrebno obdelavo osebnih podatkov, ki jo predstavlja vpogled v živo sliko upravičiti skozi namene, zaradi katerih se videonadzor izvaja. IP prav tako opozarja tudi na določbo (b) točke člena 5(1) Splošne uredbe, ki določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni.
Spremljanje žive slike videonadzornega sistema bi moralo biti tako namenjeno izključno varovanju premoženja ter zagotavljanju varnosti ljudi (seveda v kolikor bi bil predhodno zagotovljen zakonit videonadzor, ki bi ga zavezanec zakonito izvajal nad svojo lastnino in deli prostorov), slednje pa bi bilo po sami naravi stvari mogoče doseči le z neprekinjenim spremljanjem žive slike s strani za to pooblaščene osebe npr. varnostnika, …(ne pa na primer osebe, ki je pooblaščena za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti delavcev, vodjem, … ipd.). Uslužbenec, pooblaščen za zagotavljanje varnosti bi lahko namreč neposredno ob zaznanem incidentu (…, tatvina, pretep, poškodovanje stvari,…), ustrezno ukrepal ter preprečil nastanek (večje) škode oziroma hujše poškodbe gosta, kar je nenazadnje namen izvajanja videonadzora v prostorih zavezanca.
Nadzor nad živo sliko videonadzornega sistema sme zavezanec poveriti izključno osebi, katere osnovna (in izključna) zadolžitev je spremljanje dogajanja v prostorih zavezanca z vidika varnosti ter v primeru zaznanih incidentov skladno s pravili zavezanca obveščati o le-teh pristojne organe, oz. službe (reševalce, policijo ipd.). V konkretnem primeru pa zavezanec spremljanje žive slike prenaša na zaposlene, ki morajo primarno opravljati delo …ipd., kar pomeni, da namena varnosti v prostorih na navedeni način ne morejo izvrševati. …Spremljanje žive slike, ki je omogočeno vodjem pa nakazuje zgolj na izvajanje nadzora nad zaposlenimi in dogajanja v prostorih, kjer se nahajajo kamere.
4. Sklepno
Glede na obrazloženo je bilo zavezancu na podlagi 1. in 4. točke prvega odstavka 29. člena ZVOP-2 in (d) točke drugega odstavka 58. člena Splošne uredbe potrebno odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ter na podlagi 4. točke prvega odstavka 29. člena ZVOP-2 in (f) točke drugega odstavka 58. člena Splošne uredbe prepovedati izvajanje videonadzora na določenih mestih, in sicer na način, kot je določen v I. točki izreka te odločbe.
Odredbe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in prepoved obdelave osebnih podatkov temeljijo na ugotovitvah v postopku inšpekcijskega nadzora.
Na podlagi 5. odstavka 29. člena ZIN mora zavezanec o odpravljeni nepravilnosti, v roku tri dni po izvršitvi ukrepa iz te odločbe obvestiti državno nadzornico za varstvo osebnih podatkov.
Na podlagi 118. člena ZUP se v odločbi odloči o stroških postopka. Organu v tem postopku posebni stroški niso nastali, stroške inšpekcijskega postopka, ki so bili nujni za ugotovitev dejstev, ki dokazujejo, da zavezanec krši zakon ali drug predpis, pa skladno s prvim odstavkom 31. člena ZIN trpi zavezanec, zato je tako odločeno v IV. točki izreka te odločbe.
Ta odločba je izdana po uradni dolžnosti in je na podlagi 22. člena Zakona o upravnih taksah (ZUT; Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5, s sprem.) takse prosta.
Pouk o pravnem sredstvu:
Ta odločba je v upravnem postopku dokončna. Zoper njo po določbi drugega odstavka 54. člena ZVOP-2 ni dovoljena pritožba, je pa dopusten upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni po prejemu te odločbe. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali se mu pošlje po pošti. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Vročiti:
