Številka: 0603-98/2022/6
Datum: 14. 11. 2022
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: prekrškovni organ) po pooblaščeni uradni osebi …, na podlagi drugega odstavka 51. člena in prvega odstavka 46. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 odl. US, 92/14 ‑ odl. US, 32/16, 15/17 ‑ odl. US, 73/19 ‑ odl. US, 175/20 ‑ ZIUOPDVE in 5/21 ‑ odl. US; v nadaljevanju: ZP‑1) ter drugega odstavka 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07; v nadaljevanju ZInfP), v postopku o prekršku zoper kršitelja …, zaradi dveh prekrškov po četrtem odstavku 91. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07‑UPB1 in 177/20; v nadaljevanju ZVOP‑1) v zvezi 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP‑1, po uradni dolžnosti izdaja naslednjo
ODLOČBO O PREKRŠKU
Kršitelj …,
je odgovoren za dva (2) prekrška
po četrtem odstavku 91. člena ZVOP‑1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP‑1,
ki ju je storil s tem, ko je dne … v … elektronsko sporočilo z zadevo …, v katerem je poleg besedila dopolnitve tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks v postopku zaradi opravičila in objave sodbe, ki se pred … vodi pod opr. št. …, v okviru identifikacijskih podatkov toženih strank navedel tudi osebne podatke:
1. … (naslov bivališča in datum rojstva) ter
2. … (naslov bivališča in datum rojstva),
z elektronskega naslova … posredoval na elektronske naslove 46 naslovnikov, čeprav vsi naslovniki elektronskega sporočila (med njimi zlasti ...) niso bili upravičeni do seznanitve z naslovom bivališča in datumom rojstva posameznic … in … in za takšno obdelavo njunih navedenih osebnih podatkov (razkrivanje s posredovanjem) ni imel podlage v zakonu ali v njuni osebni privolitvi, s čimer je dvakrat (z obdelavo osebnih podatkov vsake posameznice po enkrat) kršil določbo 8. člena ZVOP‑1.
Kršitelju se na podlagi četrtega odstavka 91. člena ZVOP‑1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP‑1 ter ob uporabi drugega odstavka 26. člena ZP‑1, prvega odstavka 21. člena ZP‑1 ter prvega in drugega odstavka 27. člena ZP-1 za oba storjena prekrška
izreče
OPOMIN.
Kršitelj mora na podlagi prvega odstavka 144. člena v zvezi z 8. točko prvega odstavka 143. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP‑1 v petnajst (15) dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku na transakcijski račun SI56 0110 0845 0162 502 plačati sodno takso po tarifni številki 8112 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 ‑ odl. US, 19/15 ‑ odl. US, 30/16, 10/17 – ZPP‑E, 11/18 – ZIZ‑L, 35/18 ‑ odl. US in 204/21) v višini 30,00 EUR (po priloženem UPN - univerzalnem plačilnem nalogu).
Kršitelj lahko po poteku roka za plačilo stroškov pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (FURS), zaprosi za obročno plačilo stroškov. Če kršitelj v določenem roku stroškov postopka ne bo plačal, se bodo stroški postopka izterjali prisilno.
OBRAZLOŽITEV
I.
(Potek postopka in izjava kršitelja)
Prekrškovni organ je dne … z elektronskega naslova … prejel elektronsko sporočilo z zadevo …, katerega podpisnik je kršitelj (v nadaljevanju: elektronsko sporočilo z dne …). Prekrškovni organ je v zvezi z elektronskim sporočilom z dne … po uradni dolžnosti uvedel inšpekcijski postopek, ki ga vodi pod opr. št. 06110-418/2022, zoper kršitelja pa je po uradni dolžnosti uvedel postopek o prekršku zaradi kršitve določb 8. člena ZVOP‑1.
Prekrškovni organ je kršitelju dne 13. 10. 2022 poslal pisno obvestilo, da se izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. Pisno obvestilo skladno s četrtim odstavkom 87. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2, 105/06 – ZUS‑1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 ‑ ZIUOPDVE in 3/22 – Zdeb; v nadaljevanju: ZUP) v zvezi s prvim odstavkom 58. člena ZP‑1 velja za vročeno kršitelju dne 29. 10. 2022, pri čemer je bilo v kršiteljevem hišnem predalčniku puščeno dne 2. 11. 2022. Kršitelj je dne 10. 11. 2022 prekrškovnemu organu posredoval izjavo o prekršku skupaj s prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, v kateri je navedel, da je bil od 29. 10. 2022 do vključno 6. 11. 2022 v tujini in se je z obvestilom o prekršku dejansko seznanil šele 7. 11. 2022, v dokaz česar je priložil letalske karte na njegovo ime. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je kršitelj predlog za vrnitev v prejšnje stanje posredoval pred potekom osmih dni od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo (prvi odstavek 105. člena ZUP) in skupaj s predlogom podal tudi pisno izjavo (tretji odstavek 104. člena ZUP), je prekrškovni organ na podlagi prvega odstavka 103. člena ZUP kršiteljevo izjavo upošteval kot pravočasno.
Kršitelj je v pisni izjavi navedel, da je osebne podatke (naslov bivališča in datum rojstva) posameznic … in … pridobil zakonito, in sicer mu jih je, ne da bi ga vprašal, ob šanku gostinskega lokala že pred leti povedal eden izmed uslužbencev …. Nadalje je kršitelj pojasnil, da te osebne podatke potrebuje zaradi zakonitega uveljavljanja osebnih interesov, ki izhajajo iz osnutka besedila dopolnitve tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks v postopku zaradi opravičila in objave sodbe, ki se pred … vodi pod opr. št. … (v nadaljevanju: osnutek dopolnitve tožbe). Poleg tega je kršitelj izpostavil, da »poštena oseba nima nikakršnega problema javno povedati kje stanuje in/oz. kdaj praznuje rojstni dan« in da iz številnih odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: VSRS) in Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) izhajajo kršitve temeljnih človekovih pravic članov kršiteljeve družine. V izjavi je kršitelj prekrškovnemu organu posredoval tudi spletne povezave do odločb VSRS in ESČP, in ….
Prekrškovni organ je s predmetno odločbo o prekršku št. 0603-98/2022/6 z dne 14. 11. 2022 odločil, da je kršitelj izpolnil zakonske znake prekrška po četrtem odstavku 91. člena ZVOP‑1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP‑1 in mu na podlagi četrtega odstavka 91. člena ZVOP‑1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP‑1 ter ob uporabi drugega odstavka 26. člena ZP‑1, prvega odstavka 21. člena ZP‑1 ter prvega in drugega odstavka 27. člena ZP-1 za oba storjena prekrška izrekel opomin ter na podlagi prvega odstavka 144. člena v zvezi z 8. točko prvega odstavka 143. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP‑1 plačilo sodne takse po tarifni številki 8112 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 ‑ odl. US, 19/15 ‑ odl. US, 30/16, 10/17 – ZPP‑E, 11/18 – ZIZ‑L, 35/18 ‑ odl. US in 204/21, v nadaljevanju: ZST‑1).
Dne 21. 11. 2022 je prekrškovni organ prejel napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku št. 0603-98/2022/6 z dne 14. 11. 2022, vloženo s strani kršitelja.
Peti odstavek 59.a člena ZP-1 določa, da v primeru, če je vsaj eden od upravičencev do zahteve za sodno varstvo napovedal vložitev te zahteve, mora biti pisna odločba o prekršku z obrazložitvijo izdelana in odposlana najpozneje v 30 dneh po prejeti napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo. Odločba z obrazložitvijo se vroči vsem upravičencem do zahteve za sodno varstvo.
II.
(Določbe predpisov, na katere se opira odločba)
Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1 in Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi, če gre za osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov (člen 2(1) Splošne uredbe).
Splošna uredba v členu 4(1) osebne podatke opredeljuje kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
V skladu s členom 4(2) Splošne uredbe obdelava pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.
Točka (a) člena 5(1) Splošne uredbe določa, da morajo biti osebni podatki obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki („zakonitost, poštenost in preglednost“). Na podlagi člena 5(2) Splošne uredbe je upravljavec odgovoren za skladnost z odstavkom 1 in je to skladnost tudi zmožen dokazati („odgovornost“).
Skladno s členom 6(1) Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.
Upoštevajoč člen 6(2), ki določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX, je potrebno upoštevati tudi 8. člen ZVOP‑1. Prvi odstavek 8. člena ZVOP‑1 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.
III.
(Ugotovitev dejanskega stanja)
Prekrškovni organ je po branju elektronskega sporočila z dne … ugotovil, da je kršitelj podpisnik elektronskega sporočila z dne …, v katerem je poleg besedila osnutka dopolnitve tožbe, v okviru identifikacijskih podatkov toženih strank navedel tudi osebne podatke (naslov bivališča in datum rojstva) … in …, in ga posredoval na elektronske naslove 46 naslovnikov. Tudi sicer je kršitelj v predmetnem postopku s prekrškovnim organom komuniciral prav preko elektronskega naslova … Po pregledu pisne izjave, ki jo je kršitelj podal v predmetnem prekrškovnem postopku, je prekrškovni organ ugotovil, da kršitelj dejstvu, da je pošiljatelj elektronskega sporočila z dne …, tudi ni oporekal.
Nadalje prekrškovni organ ugotavlja, da vsi naslovniki elektronskega sporočila z dne … (med njimi zlasti ...) niso bili upravičeni do seznanitve z naslovom bivališča in datumom rojstva posameznic … in …, saj za takšno obdelavo (razkrivanje s posredovanjem) osebnih podatkov kršitelj ni imel podlage v zakonu ali v osebni privolitvi zadevnih posameznic. Ob upoštevanju člena 5(2) Splošne uredbe navedeno dodatno potrjuje dejstvo, da kršitelj v pisni izjavi tudi ni navedel, da bi za obdelavo osebnih podatkov (razkrivanje s posredovanjem) imel podlago v zakonu oziroma, da bi obdelava temeljila na kateri izmed možnih pravnih podlag, določenih v členu 6(1) Splošne uredbe, niti ni predložil morebitne privolitve zadevnih posameznic. Kršitelj je v pisni izjavi sicer navedel, da je osebne podatke zadevnih posameznic pridobil zakonito in jih obdeluje za namene, ki izhajajo iz osnutka dopolnitve tožbe. Prekrškovni organ izpostavlja, da je obdelavo naslova bivališča in datuma rojstva posameznic … in … za namen uveljavljanja pravnih zahtevkov, ki ga je mogoče razbrati iz osnutka dopolnitve tožbe, potrebno razlikovati od obdelave teh istih osebnih podatkov v okviru elektronskega sporočila za dne …, ki predstavlja razkrivanje osebnih podatkov (naslova bivališča in datuma rojstva) posameznic … in … s posredovanjem izven sodnega (ali drugega) postopka, v okviru katerega bi kršitelj morebitne zahtevke uveljavljal. Da kršitelj za razkritje naslova bivališča in datuma rojstva … in … 46 naslovnikom elektronskega sporočila z dne … ni imel podlage v zakonu ali v osebni privolitvi zadevnih posameznic, še dodatno potrjuje v pisni izjavi navedeno prepričanje kršitelja, da »poštena oseba nima nikakršnega problema javno povedati kje stanuje in/oz. kdaj praznuje rojstni dan.« V zvezi s tem prepričanjem prekrškovni organ izpostavlja, da je tudi iz navedene trditve kršitelja mogoče razbrati bistveno vodilo prava varstva osebnih podatkov, ki odločitev za razkritje osebnih podatkov primarno pušča v domeni konkretnih posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo.
Kljub temu, da dejanje razkrivanja osebnih podatkov s posredovanjem na elektronske naslove 46 naslovnikov, ki niso upravičeni do seznanitve z naslovom bivališča in datumom rojstva posameznic … in …, predstavlja poseg v informacijsko zasebnost posameznic, katerih podatki so bili na ta način razkriti, je prekrškovni organ hkrati ugotovil, da v obravnavanem primeru obstajajo olajševalne okoliščine, ki v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZP‑1 opravičujejo izrek opomina. Kot olajševalno okoliščino je prekrškovni organ upošteval širše okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, in so razvidne iz osnutka dopolnitve tožbe ter odločb VSRS in ESČP, ki jih je kršitelj izpostavil v svoji pisni izjavi in ki med drugim kažejo na kršiteljeve nagibe, iz katerih je prekršek storil. Iz navedenih dokumentov je mogoče razbrati, da kršitelj zoper Republiko Slovenijo in konkretne javne uslužbence (tudi zoper … in …) že več let uveljavlja različne pravne zahtevke, ki primarno izvirajo iz rušitve objekta kršitelja in njegovih družinskih članov v letu 2010 na podlagi sklepa o izvršbi, ki je bil pravnomočno izrečen za ničnega. Prav tako je prekrškovni organ kot olajševalno okoliščino upošteval, da so med 46 naslovniki poleg novinarjev in urednikov medijev predvsem državni organi in odvetniki, ki so skladno z določilom prvega odstavka 6. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 ‑ odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 ‑ odl. US, 46/16, 36/19 in 130/22) zavezani k varovanju poklicne tajnosti.
IV.
(Sklepno)
Prekrškovni organ je svojo odločitev sprejel na podlagi vpogleda v naslednje dokumente:
- elektronsko sporočilo z zadevo …, ki ga je prekrškovni organ prejel dne … z elektronskega naslova … (0603-98/2022/1);
- izjava kršitelja (s prilogami) z dne 10. 11. 2022 (0603-98/2022/5);
- sodba VSRS … z dne …, ki je dostopna preko spletne povezave …;
- sodba VSRS … z dne …, ki je dostopna preko spletne povezave …;
- sodba VSRS … z dne …, ki je dostopna preko spletne povezave …;
- odločitev ESČP o pritožbi št. … z dne …, ki je dostopna preko spletne povezave …
Po tako ugotovljenih dejstvih je prekrškovni organ zaključil, da je kršitelj z v izreku odločbe opisanim ravnanjem dvakrat (z obdelavo osebnih podatkov vsake posameznice po enkrat) izpolnil zakonske znake prekrška po četrtem odstavku 91. člena ZVOP‑1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP‑1, za katerega se posameznik kaznuje z globo od 200 do 830 eurov.
Prekrškovni organ je pri odmeri sankcije upošteval določbe prvega in drugega odstavka 27. člena ZP-1 in ob uporabi drugega odstavka 26. člena ZP‑1, ki določa, da se pri odmeri sankcije upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja (olajševalne in obteževalne okoliščine), zlasti pa: stopnjo storilčeve odgovornosti za prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, zlasti, ali je poravnal škodo, in določila prvega odstavka 21. člena ZP‑1, ki določa, da sme prekrškovni organ izreči opomin za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, kršitelju za oba prekrška ob upoštevanju drugega in tretjega odstavka 4. člena ZP-1 namesto globe izrekel opomin.
V.
(Stroški postopka)
Kršitelj mora na podlagi prvega odstavka 144. člena v zvezi z 8. točko prvega odstavka 143. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP‑1 v petnajst (15) dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku na transakcijski račun, naveden v izreku te odločbe, plačati sodno takso. Sodna taksa je kršitelju odmerjena po tarifni številki 8112 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 ‑ odl. US, 19/15 ‑ odl. US, 30/16, 10/17 – ZPP‑E, 11/18 – ZIZ‑L, 35/18 ‑ odl. US in 204/21), ki za izrek opomina predpisuje takso v višini 30,00 EUR.
PRAVNI POUK: Zoper odločbo o prekršku sme kršitelj, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik vložiti zahtevo za sodno varstvo, pod pogojem, da je upravičenec pravočasno pisno napovedal njeno vložitev. Zahteva za sodno varstvo se lahko vloži v roku osmih (8) dni od vročitve te odločbe o prekršku. Zahtevo za sodno varstvo je treba vložiti pisno po pošti ali osebno v dveh izvodih pri Informacijskem pooblaščencu, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, in velja za pravočasno, če je oddana zadnji dan roka za vložitev zahteve za sodno varstvo priporočeno po pošti ali neposredno pri organu, ki je izdal odločbo. O zahtevi za sodno varstvo bo najprej odločal prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP 1. Če prekrškovni organ odločbe ne bo odpravil ali postopka za prekrške ustavil, ali jo odpravil in nadomestil z novo odločbo, bo zahtevo za sodno varstvo na podlagi sedmega odstavka 63. člena ZP‑1 posredoval v odločitev pristojnemu sodišču prve stopnje.
Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje prekrškovnega organa, lahko kršitelj plača stroške postopka tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom.
Pooblaščena uradna oseba:
…
Priloga:
1. UPN – izpolnjen univerzalni plačilni nalog za plačilo sodne takse, z napisanim zneskom 30,00 eurov (…).
Vročiti:
1. kršitelju: … – osebno po ZUP.
