Številka: 0603-90/2022/8
Datum: 20. 10. 2022
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: prekrškovni organ) izdaja po pooblaščeni uradni osebi …, državni nadzornici za varstvo osebnih podatkov, po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 51. člena in 46. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US; v nadaljevanju: ZP-1), ter 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), v postopku o prekršku zoper pravno osebo … (matična številka: …, v nadaljevanju: ...) in njeno odgovorno osebo …, zaradi prekrškov po prvem in drugem odstavku 98. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1), naslednjo
ODLOČBO O PREKRŠKU
Kršitelja:
1. odgovorna oseba: …, naslov prebivališča: …, EMŠO: …, državljan Republike Slovenije, v času storitve prekrška zaposlen pri …. kot direktor,
je odgovoren za prekršek
po drugem odstavku 98. člena ZVOP-1 v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZVOP-1,
ki ga je storil s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v …, od začetka … do dne … izvajal videonadzor v delovnih prostorih pravne osebe ..., na naslovu …, kjer pravna oseba opravlja dejavnost, na način, da je s … (…) kamerami snemal delovne prostore, in sicer celotno površino … nadstropja, ki ga ima najetega za namen opravljanja dejavnosti, vključno z delovnimi prostori zaposlenih, in sicer s kamero …: … kamero …: …, kamero …: področje …, kamero …: … in kamero …: …, pri čemer pa izvajanje videonadzora z navedenimi kamerami ni bilo nujno potrebno za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, saj bi varnost ljudi (delavcev in obiskovalcev) in premoženja lahko dosegel z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi kot z videonadzorom nad celotnim odprtim prostorom …, kjer se nahaja tudi delovno mesto zaposlenih in z videonadzorom v pisarnah in s tem nad delovnimi mesti zaposlenih ter brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu (npr. z videonadzornim sistemom, ki bi bil v delu prostora, ki je tudi delovni prostor usmerjen zgolj v del prostora, ki bi snemal zgolj dogajanje na vhodih v prostore, z zaklepanjem prostorov in z alarmnim sistemom oziroma varnostno službo, s čimer bi nepooblaščenim preprečil vstop v prostore v času, ko tam ni zaposlenih, shranjevanje določenega delovnega materiala v zaklenjene prostore in omenjen dostop zaposlenih do določenih gradiv in prostorov, itd.), poleg tega pa se tudi varovanje poslovne tajnosti, intelektualne in materialne lastnine ne more zagotavljati z uvedenim videonadzorom oziroma bi takšen namen lahko dosegel na drug način, to je s prej navedenimi milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi, s čimer je videonadzor znotraj delovnih prostorov izvajal v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 77. člena ZVOP-1.
Zgoraj opisani prekršek je … storil pri opravljanju dejavnosti ter v imenu in s sredstvi pravne osebe ..., pri kateri je bil pooblaščen opravljati dela in naloge direktorja in dolžan zagotoviti izvajanje videonadzora v delovnih prostorih v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 77. člena ZVOP-1, zaradi česar na podlagi prvega odstavka 15. člena ZP-1 in prvega odstavka 15.a člena ZP-1 za navedeni prekršek odgovarja kot odgovorna oseba pravne osebe ...
2. odgovorna pravna oseba: … (matična številka: …)
je odgovorna za prekršek
po prvem odstavku 98. člena ZVOP-1,
ki ga je storil … s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v …, od začetka … do dne … izvajal videonadzor v delovnih prostorih pravne osebe ..., na naslovu …, kjer pravna oseba opravlja dejavnost, na način, da je s … (…) kamerami snemal delovne prostore, in sicer celotno površino … nadstropja, ki ga ima najetega za namen opravljanja dejavnosti, vključno z delovnimi prostori zaposlenih, in sicer s kamero …: področje …, kamero …: področje …, kamero …: področje …, kamero …: področje … in kamero …: področje …, pri čemer pa izvajanje videonadzora z navedenimi kamerami ni bilo nujno potrebno za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, saj bi varnost ljudi (delavcev in obiskovalcev) in premoženja lahko dosegel z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi kot z videonadzorom nad celotnim odprtim prostorom …, kjer se nahaja tudi delovno mesto zaposlenih in z videonadzorom v pisarnah in s tem nad delovnimi mesti zaposlenih ter brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu (npr. z videonadzornim sistemom, ki bi bil v delu prostora, ki je tudi delovni prostor usmerjen zgolj v del prostora, ki bi snemal zgolj dogajanje na vhodih v prostore, z zaklepanjem prostorov in z alarmnim sistemom oziroma varnostno službo, s čimer bi nepooblaščenim preprečil vstop v prostore v času, ko tam ni zaposlenih, shranjevanje določenega delovnega materiala v zaklenjene prostore in omenjen dostop zaposlenih do določenih gradiv in prostorov, itd.), poleg tega pa se tudi varovanje poslovne tajnosti, intelektualne in materialne lastnine ne more zagotavljati z uvedenim videonadzorom oziroma bi takšen namen lahko dosegel na drug način, to je s prej navedenimi milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi, s čimer je videonadzor znotraj delovnih prostorov izvajal v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 77. člena ZVOP-1.
… je opisani prekršek storil pri opravljanju dejavnosti ter v imenu in s sredstvi pravne osebe ..., pri kateri je bil kot direktor dolžan zagotoviti izvajanje videonadzora v delovnih prostorih v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 77. člena ZVOP-1, zaradi česar pravna oseba ..., za navedeni prekršek v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 odgovarja kot odgovorna pravna oseba.
Odgovorni osebi pravne osebe se zato na podlagi drugega odstavka 98. člena ZVOP-1 v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZVOP-1 in ob uporabi tretjega odstavka 52. člena ZP-1, odgovorni pravni osebi pa na podlagi prvega odstavka 98. člena ZVOP-1 in ob uporabi tretjega odstavka 52. člena ZP-1
izreče
SANKCIJA
1. odgovorni osebi …: GLOBA v višini 1.250,00 eurov,
2. odgovorni pravni osebi ...: GLOBA v višini 4.170,00 eurov.
Kršitelja morata plačati globo na transakcijski račun št. 01100-8450051825 (po priloženem UPN).
Kršitelja odgovorna oseba in odgovorna pravna oseba morata na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1 plačati sodno takso. Sodno takso, ki je kršiteljema za izrečeno globo odmerjena po tarifni številki 8111 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US, 30/16, 10/17 – ZPP-E, 11/18 – ZIZ-L in 35/18 – odl. US, v nadaljevanju: ZST-1) in ki znaša 10 odstotkov zneska globe, vendar najmanj 40,00 eurov in največ 10.000,00 eurov, morata kršitelja plačati na transakcijski račun št. 01100-8450162502 (po priloženem UPN - univerzalnem plačilnem nalogu), in sicer:
1. odgovorna oseba …: v višini 125,00 eurov,
2. odgovorna pravna oseba ...: v višini 417,00 eurov.
Kršitelja … in ... morata plačati celotni znesek izrečene globe in sodno takso v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku. Po preteku roka za plačilo lahko kršitelj pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (Finančna uprava Republike Slovenije), zaprosi za plačilo globe in stroškov postopka (sodne takse) v obrokih.
Če kršitelja odgovorna oseba pravne osebe in pravna oseba v določenem roku globe in stroškov postopka (sodne takse) ne bosta plačala, se bodo neplačana globa in stroški postopka (sodne takse) izterjali prisilno. Če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, se bo globa, ki je bila izrečena kršitelju odgovorni osebi …, lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom.
Če kršitelj odgovorna oseba, ki bi bil zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo, upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne more plačati globe in stroškov postopka (sodne takse) v višini najmanj 300,00 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo vloži pri organu, ki je izdal odločbo, predlog, da se plačilo globe in stroškov postopka (sodne takse) nadomesti z delom v splošno korist.
Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
PRAVNI POUK: Zoper odločbo o prekršku je dovoljena zahteva za sodno varstvo. Zahtevo je treba pisno napovedati v roku osmih (8) dni od prejema te odločbe pri Informacijskem pooblaščencu, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, sicer se šteje, da se je upravičenec do zahteve (kršitelj, zakoniti zastopnik oziroma zagovornik) odpovedal pravici do zahteve za sodno varstvo. Napoved zahteve se pošlje po pošti ali izroči neposredno v dveh izvodih in velja za pravočasno, če je oddana zadnji dan roka za vložitev napovedi zahteve priporočeno po pošti ali neposredno pri organu, ki je izdal odločbo. Napovedana vložitev zahteve za sodno varstvo se lahko umakne do poteka roka za vložitev napovedi te zahteve.
Če upravičenec do zahteve za sodno varstvo v zakonskem roku vložitve te zahteve ne napove ali napoved umakne, se šteje, da se je odpovedal pravici do zahteve za sodno varstvo.
Če nihče od upravičencev do zahteve za sodno varstvo te zahteve ne napove, prekrškovni organ ne izdela odločbe o prekršku z obrazložitvijo, ampak se šteje, da je z dnem vročitve odločbe brez obrazložitve vročena končna odločba, ki z iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo postane pravnomočna.
Kadar vsaj eden od upravičencev do zahteve za sodno varstvo napove vložitev te zahteve, se pisna odločba o prekršku z obrazložitvijo izdela in odpošlje najpozneje v tridesetih (30) dneh po prejeti napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo. Odločba z obrazložitvijo se v tem primeru vroči vsem upravičencem do zahteve za sodno varstvo.
Kršitelj, ki ne napove zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, plača polovični znesek globe v roku osmih (8) dni po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo (polovični znesek znaša za … 625,00 eurov in za ... 2.085,00 eurov), sicer mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v izreku te odločbe. V istem roku, ki je določen v izreku odločbe, mora plačati celoten znesek izrečene globe tudi kršitelj, ki napove zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo, nato pa zahteve zoper odločbo z obrazložitvijo ne vloži.
Če kršitelj plača polovično globo pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo ni dovoljena, razen v primeru, če je moral kršitelj plačati globo pred iztekom roka za napoved zahteve v skladu z določbami ZP-1.
Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje prekrškovnega organa, lahko kršitelj plača globo in stroške postopka tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom.
…
Priloge:
- …
Vročiti:
- …
