Številka: 0603-89/2022/6
Datum: 16. 12. 2022
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: prekrškovni organ) izdaja po pooblaščeni uradni osebi …, državni nadzornici za varstvo osebnih podatkov, po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 51. člena in 46. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US; v nadaljevanju: ZP-1), ter 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), v postopku o prekršku zoper pravno osebo … (matična številka: …, v nadaljevanju: ...) in njeno odgovorno osebo …, ki ju po pooblastilu zastopa odvetnik …, zaradi prekrškov po 1. točki prvega odstavka 91. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) in drugem odstavku 91. člena ZVOP-1, 2. točki prvega odstavka 95. člena ZVOP-1 in drugem odstavku 95. člena ZVOP-1 ter prvem in drugem odstavku 98. člena ZVOP-1, naslednjo
ODLOČBO O PREKRŠKU
Kršiteljici:
1. odgovorna oseba:
…, EMŠO: …, …, v času storitve prekrška zaposlena pri …. kot …,
je odgovorna
1.1. za prekršek
po drugem odstavku 91. člena ZVOP-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1
ki ga je storila s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe …, v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne …, s kamero št. … (…), ki je pokrivala … na naslovu …, nadzirala tudi javno površino oziroma površino, ki ni bila v lasti ali najemu pravne osebe ...., ne da bi za takšno snemanje oziroma obdelavo osebnih podatkov posameznikov na javnih površinah in površinah, ki niso v lasti ali najemu te pravne osebe, imela podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznikov, na katere so se osebni podatki nanašali, s čimer je kršila določbe 8. člena ZVOP-1;
1.2. za prekršek
po drugem odstavku 95. člena ZVOP-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 95. člena ZVOP-1,
ki ga je storila s tem, da kot odgovorna oseba pravne osebe …., v …, v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne …, pri izvajanju videonadzora v prostorih in okolici pravne osebe ..., na naslovu …, ni zagotovila, da bi objavljeno obvestilo vsebovalo vse informacije iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1, saj objavljeno obvestilo ni vsebovalo naziva pravne osebe zasebnega sektorja, ki videonadzor izvaja in telefonske številke za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema, s čimer je kršila določbo tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1;
1.3. za prekršek
po drugem odstavku 98. člena ZVOP-1 v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZVOP-1,
ki ga je storila s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v .., v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne … izvajala videonadzor v delovnih prostorih pravne osebe ..., na naslovu …, kjer pravna oseba opravlja dejavnost, na način, da je s kamero št. …: …, kamero št. …: …, kamero št. …: … št. …: … št. …: …, izvajala videonadzor nad celotnimi delovnimi prostori, kjer so zaposleni na delovnih mestih v … ter na delovnih mestih pri pripravi dokumentov …, ter omogočila sprotno spremljanje žive slike preko ekrana v …, pri čemer pa izvajanje takšnega videonadzora z navedenimi kamerami ni izvajala z namenom zagotavljanja varnosti ljudi, premoženja ali tajnih podatkov, ampak z namenom nadzora dela delavcev, poleg tega pa izvajanje takšnega videonadzora celotnih delovnih prostorov tudi ni bilo nujno potrebno za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, saj bi varnost ljudi (delavcev in obiskovalcev), premoženja in poslovne skrivnosti lahko dosegla z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi kot z videonadzorom nad celotnimi delovnimi prostori ter brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu (npr. z videonadzornim sistemom, ki bi bil usmerjen in bi spremljal zgolj dogajanje na vhodih v delovne prostore, z zaklepanjem prostorov in z alarmnim sistemom oziroma varnostno službo, s čimer bi nepooblaščenim preprečili vstop v prostore v času, ko tam ni zaposlenih, s shranjevanjem določenega delovnega materiala v zaklenjene prostore, z omejevanjem dostopa zaposlenih do določenih gradiv in prostorov, itd.), s čimer je videonadzor znotraj delovnih prostorov izvajala v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 77. člena ZVOP-1.
… je zgoraj opisane prekrške storila pri opravljanju dejavnosti ter v imenu in s sredstvi pravne osebe ..., pri kateri je bila pooblaščena opravljati dela in naloge … in dolžna zagotoviti izvajanje videonadzora v skladu z določbami ZVOP-1, zaradi česar na podlagi prvega odstavka 15. člena ZP-1 in prvega odstavka 15.a člena ZP-1 za navedene prekrške odgovarja kot odgovorna oseba pravne osebe ...
2. odgovorna pravna oseba:
… (matična številka: …)
je odgovorna
2.1. za prekršek
po 1. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1,
ki ga je storila … s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v .., v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne …, s kamero št. … (…), ki je pokrivala … na naslovu …, nadzirala tudi javno površino oziroma površino, ki ni bila v lasti ali najemu pravne osebe ..., ne da bi za takšno snemanje oziroma obdelavo osebnih podatkov posameznikov na javnih površinah in površinah, ki niso v lasti ali najemu te pravne osebe, imela podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznikov, na katere so se osebni podatki nanašali, s čimer je kršila določbe 8. člena ZVOP-1;
2.2. za prekršek
po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZVOP-1,
ki ga je storila … s tem, da kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v …, v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne …, pri izvajanju videonadzora v prostorih in okolici pravne osebe ..., na naslovu …, ni zagotovila, da bi objavljeno obvestilo vsebovalo vse informacije iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1, saj objavljeno obvestilo ni vsebovalo naziva pravne osebe zasebnega sektorja, ki videonadzor izvaja in telefonske številke za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema, s čimer je kršila določbo tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1;
2.3. za prekršek
po prvem odstavku 98. člena ZVOP-1,
ki ga je storila … s tem, da je kot odgovorna oseba pravne osebe ..., v .., v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne … izvajala videonadzor v delovnih prostorih pravne osebe ..., na naslovu …, kjer pravna oseba opravlja dejavnost, na način, da je s kamero št. …: …, kamero št. …: .., kamero št. …: …, kamero št. …: … št. …: …, izvajala videonadzor nad celotnimi delovnimi prostori, kjer so zaposleni na delovnih mestih v … ter na delovnih mestih pri …, ter omogočila sprotno spremljanje žive slike preko ekrana v …, pri čemer pa izvajanje takšnega videonadzora z navedenimi kamerami ni izvajala z namenom zagotavljanja varnosti ljudi, premoženja ali tajnih podatkov, ampak z namenom nadzora dela delavcev, poleg tega pa izvajanje takšnega videonadzora celotnih delovnih prostorov tudi ni bilo nujno potrebno za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, saj bi varnost ljudi (delavcev in obiskovalcev), premoženja in poslovne skrivnosti lahko dosegla z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi kot z videonadzorom nad celotnimi delovnimi prostori ter brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu (npr. z videonadzornim sistemom, ki bi bil usmerjen in bi spremljal zgolj dogajanje na vhodih v delovne prostore, z zaklepanjem prostorov in z alarmnim sistemom oziroma varnostno službo, s čimer bi nepooblaščenim preprečila vstop v prostore v času, ko tam ni zaposlenih, s shranjevanjem določenega delovnega materiala v zaklenjene prostore, z omejevanjem dostopa zaposlenih do določenih gradiv in prostorov, itd.), s čimer je videonadzor znotraj delovnih prostorov izvajala v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 77. člena ZVOP-1.
… je opisane prekrške storila pri opravljanju dejavnosti ter v imenu in s sredstvi pravne osebe ..., pri kateri je bila pooblaščena opravljati dela in naloge … in je bila kot .. dolžna zagotoviti izvajanje videonadzora v skladu z določbami ZVOP-1, zaradi česar pravna oseba ..., za navedene prekrške v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 odgovarja kot odgovorna pravna oseba.
Odgovorni osebi se zato na podlagi drugega odstavka 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, drugega odstavka 95. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko prvega odstavka 95. člena ZVOP-1 in drugega odstavka 98. člena ZVOP-1 v povezavi s prvim odstavkom 98. člena ZVOP-1, odgovorni pravni osebi pa na podlagi 1. točke prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, 2. točke prvega odstavka 95. člena ZVOP-1 in prvega odstavka 98. člena ZVOP-1 ter ob uporabi prvega in drugega odstavka 21. člena, tretjega odstavka 52. člena ZP-1 in prvega odstavka 27. člena ZP-1
d o l o č i
1. odgovorni osebi pravne osebe …:
· za prekršek pod točko 1.1. tega izreka: OPOMIN,
· za prekršek pod točko 1.2. tega izreka: OPOMIN,
· za prekršek pod točko 1.3. tega izreka: GLOBA v višini 1.250,00 EUR,
2. pravni osebi ...:
· za prekršek pod točko 2.1. tega izreka: OPOMIN,
· za prekršek pod točko 2.2. tega izreka: OPOMIN.
· za prekršek pod točko 2.3. tega izreka: GLOBA v višini 4.170,00 EUR.
Nato se jima na podlagi drugega odstavka 27. člena ZP-1
i z r e č e:
1. odgovorni osebi ..: enotna sankcija GLOBA v višini 1.250,00 EUR in OPOMIN;
2. odgovorni pravni osebi ...: enotna sankcija GLOBA v višini 4.170,00 EUR in OPOMIN.
Kršiteljici morata plačati globo na transakcijski račun št. 01100-8450051825 (po priloženem UPN – univerzalnem plačilnem nalogu).
Kršiteljici odgovorna oseba in odgovorna pravna oseba morata na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1 plačati sodno takso. Sodno takso, ki je kršiteljicama za izrečeno globo in opomin odmerjena po tarifni številki 8111 in 8112 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, s spr., v nadaljevanju ZST-1), morata kršiteljici plačati na transakcijski račun št. 01100-8450162502 (po priloženem UPN - univerzalnem plačilnem nalogu), in sicer:
1. odgovorna oseba …: v višini 155,00 EUR;
2. odgovorna pravna oseba ...: v višini 447,00 EUR.
Kršiteljici morata plačati celotni znesek izrečene globe in sodno takso v petnajstih (15) dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku. Po preteku roka za plačilo lahko kršiteljici pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (Finančna uprava Republike Slovenije), zaprosita za plačilo globe in stroškov postopka (sodne takse) v obrokih.
Če kršiteljici pravna in odgovorna oseba v določenem roku globe in stroškov postopka (sodne takse) ne bosta plačali, se bodo neplačana globa in stroški postopka (sodne takse) izterjali prisilno. Če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, se bo globa, ki je bila izrečena kršiteljici odgovorni osebi …, lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom.
Če kršiteljica odgovorna oseba, ki bi bila zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo, upravičena do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne more plačati globe in stroškov postopka (sodne takse) v višini najmanj 300,00 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo vloži pri organu, ki je izdal odločbo, predlog, da se plačilo globe in stroškov postopka (sodne takse) nadomesti z delom v splošno korist.
Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
O b r a z l o ž i t e v:
I. Izjava kršiteljic o dejanju:
Prekrškovni organ je na podlagi ugotovitev v postopku inšpekcijskega nadzora, ki ga je vodil pod opr. št. … zoper podjetji … (matična številka: …, v nadaljevanju: ...) in … (matična številka: …, v nadaljevanju: ...), po uradni dolžnosti uvedel postopek o prekršku zoper …. in njeno odgovorno osebo …, ki ju po pooblastilu zastopa odvetnik … (pooblastilo z dne … predloženo tekom prekrškovnega postopka) zaradi kršitve 8. člena ZVOP-1, tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1 in prvega ter drugega odstavka 77. člena ZVOP-1.
Na Pisno obvestilo pravni osebi, da se izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška št. … z dne … (vročeno …. dne …) in obvestilo odgovorni osebi pravne osebe …, da se izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška št. … z dne … (vročeno … dne …) je odgovorna oseba pravne osebe … v imenu pravne osebe in kot odgovorna oseba pravne osebe podala sledeče navedbe. Storitev prekrškov obe kršiteljici zanikata.
Glede očitanega prekrška snemanja javne površine in kršitve 8. člena ZVOP-1, sta kršiteljici navedli, da je bila kamera namenjena za varnost zaradi morebitnih vsiljivcev, oseb, ki …, v času zaprtja ... V bližini je … in veliko …, vse od … dalje, tudi … in … v času zaprtja podjetja, ki so tako ogrožena glede kraj, kar se je v preteklosti že zgodilo. Kamere so bile nameščene preventivno, da se lahko ugotovi kdo nepooblaščeno vstopa ali se približuje ... Namen je bil nadzor nad premoženjem, pred poškodovanjem nepremičnine in proizvodne opreme, kakor tudi …, ki so …, saj gre za ... Zunanje kamere so bile namenjene zagotavljanju varnosti pred morebitnimi vsiljivci ali nepridipravimi, katere pa ni mogoče v naprej določiti ali identificirati. Tako bi se zbirali posnetki zaradi eventualne policijske obdelave, kar pomeni, da bi šlo za proces odkrivanja storilcev uradno pregonljivih kaznivih dejanj, kar ima prednost pred varstvom osebnih podatkov.
Glede drugega prekrška, pomanjkljivega obvestila o izvajanju videonadzora, kršiteljici navajata, da je bilo v notranjih prostorih … na javnem mestu izobešeno obvestilo o videonadzoru, ki je vsebovalo vse potrebne informacije, z natančnim opisom in specifikacijo zakonsko predpisanih podatkov, o čemer so bili zaposleni obveščeni ob nastopu dela. Ker je šlo za …, so bili …neposredno večkrat skozi vsako tekoče leto obveščeni o videonadzoru, o namenu videonadzora in o izvajalcu oziroma uporabniku videonadzora. Prav tako je bil o teh podatkih obveščen vsak delavec ob nastopu dela. Tako so bili ti podatki vsem delavcem poznani in so tudi delavci soglašali s takšno obliko oziroma režimom videonadzora.
Glede tretjega prekrška nezakonitega videonadzora delovnih prostorov, kršiteljici navajata, da je bil namen zagotoviti varnost pri delu …, saj se lahko vsako minuto zgodi nesreča. Namen takšnega videonadzora je bil tudi spremljanje … v odsotnosti vodje proizvodnje, kar ponovno predstavlja varnost in pravilno uporabo podatkov v proizvodnji. Kamere so bile nameščene izključno zaradi potreb nadzora in kontrole delovnega procesa ter zagotavljanja ... Prvenstveno je tako bilo potrebno zagotoviti varen delovni proces, tako za delavce kot za potrošnike. Kamer ni bil na straniščih in v garderobah ali sobah za počitek, kar pomeni, da namen videonadzora ni bil drug kot le zagotavljanje varnosti pri opravljanju dela zaposlenih s stroji in dokumentacijo.
V nadaljevanju postopka sta kršiteljici po pooblaščencu in priporočeno po pošti (oddano dne …) vložili napoved zahteve za sodno varstvo zoper predmetno odločbo o prekršku št. … z dne ...
Peti odstavek 59.a člena ZP-1 določa, da v primeru, če je vsaj eden od upravičencev do zahteve za sodno varstvo napovedal vložitev te zahteve, mora biti pisna odločba o prekršku z obrazložitvijo izdelana in odposlana najpozneje v 30 dneh po prejeti napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo. Odločba z obrazložitvijo se vroči vsem upravičencem do zahteve za sodno varstvo.
II. Dejstva in dokazi:
Interni akt s katerim je bil uveden videonadzor je … z dne … (Priloga št. … k Zapisniku št. … z dne …) in iz katere izhaja, da je zakonita zastopnica podjetja ..., …, odredila izvajanje videonadzora kontrole pristopa obeh vhodov v … in … ter proizvodnih prostorov v ...
Uvodoma se ugotovi, da so družbeniki podjetja ... podjetje …, …, … in …, ... Uvodoma se prav tako ugotovi, da so družbeniki podjetja … …., … in ...
Iz rednega izpisa iz zemljiške knjige izhaja, da je lastnik parcele …, na naslovu …, podjetje …
Iz … z dne … izhaja, da so razlogi za uvedbo videonadzora kontrole dostopa v poslovno območje in poslovne prostore:
- zagotovitev varnosti ljudi in premoženja,
- zagotovitev kontrole vstopa/izstopa oseb,
- ne ogrožanje varnosti zaposlenih zaradi narave dela.
Iz … z dne … izhaja, da so razlogi za uvedbo videonadzora v delovnih prostorih v tem, da se zagotovi:
- varnost ljudi in premoženja,
- varovanje tajnih podatkov in poslovnih skrivnosti.
Iz zgoraj navedene odločbe prav tako izhaja, da omenjenih učinkov ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi, saj dosedanje izkušnje kažejo, da osebni stik in navodila niso bili dovolj uspešni oziroma učinkoviti načini za doseganje zgoraj navedenih ciljev. Videonadzor izvaja oseba, ki je odgovorna za organizacijo delovnega procesa. V nadaljevanju pa je navedeno, da je bila seznanitev zaposlenih ustna, pri čemer je bila odločba dana zaposlenim na razpolago.
Iz dokumenta Uporaba videonadzornega sistema, ki ni datiran (Priloga št. … k Zapisniku št. … z dne …), izhaja, da je naziv in naslov upravljavca: “..., objekt, kjer se izvaja videonadzor: poslovni objekt, pooblaščene osebe, ki imajo dostop do sistema: … in … ter da je bil videonadzor uveden z … z dne …
Videonadzorni sistem je tako bil uveden v prostorih, ki so bili v lasti podjetja ... in kjer se opravlja dejavnost (proizvodnja) podjetja …. ter do katerega je imela dostop … in vodja proizvodnje tega ... … ... dostopa do videonadzornega sistema ni imelo, med .. tudi ni bilo ugotovljenega razmerja pogodbene obdelave osebnih podatkov. Pri tem je uvodoma prav tako potrebno poudariti, da navedeno izhaja tudi iz računa prodajalca … za nakup opreme s katero se je izvajal videonadzor, tj. račun št. … z dne … in št. … z dne …, in sicer, da je podjetje ... kupilo … kamer, pri tem pa podalo izjavo, da … ter, da … ni bila kupljena, kot je obrazloženo tudi v nadaljevanju.
Pravilnika o videonadzornem sistemu podjetje ... ni imelo, prav tako ne … ali … ali reprezentativnega sindikata na področju opravljanja dejavnosti podjetja ..., tj. … in … ter … (slednje izhaja iz Poslovnega registra Slovenije, dostopnega pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve).
Pri pregledu prostorov in opreme dne … se je ugotovilo, da se videonadzor izvaja z … (…) kamerami, na način, da se opravlja vpogled v živo sliko, posnetki se niso shranjevali. Test zakonitega interesa ob uvedbi videonadzora ni bil narejen, kršiteljici ga tekom inšpekcijskega postopka tudi nista predložili.
Na dan ogleda na sedežu podjetja dne ... se je ugotovilo, da se je videonadzor izvajal s sledečimi kamerami:
...
Ob vpogledu v živo sliko videonadzornega sistema se je ugotovilo, da je bil datum, ki je bil naveden na zaslonski sliki …, ura … ... Zvok …, ….
Ugotovljeno je bilo, da je bil izkazan zakoniti namen za izvajanje videonadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore s kamerami … (v delu, s katerim je bil zajet zorni kot površine, ki je v lasti upravljavca videonadzornega sistema), kamerami … in … zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja, nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov skladno z določbami 75. člena ZVOP-1 ter zakoniti interes (člen 6(1)(f) Splošne uredbe) za videonadzor parkirišča in zunanjega dela skladišča, saj slednji predstavlja odprti prostor na katerem se delo ne opravlja statično, varuje pa se premoženje oziroma dostopi do objekta in čeprav zgolj z videonadzorom, ki ne omogoča shranjevanja posnetkov, kot bo obrazloženo tudi v nadaljevanju.
Iz vpogleda v fotografijo zaslonske slike kamere št. …, ki je pokrivala zorni kot …, katera … (…), vendar pa je … in se nahaja kot priloga dostavljene dokumentacije v inšpekcijskem spisu (vhodni dokument opr. št. … z dne …), pa izhaja, da je kršiteljica s to kamero (kamero št. …) s katero je sicer zakonito izvajala videonadzor nad lastnim zemljiščem, zajela tudi zorni kot javne površine oziroma površine, ki ni bila v njeni lasti ali najemu.
V nadaljevanju je bilo tekom postopka ugotovljeno, da je kršiteljica izvajala videonadzor notranjih prostorov s kamerami …, in sicer delovnih prostorov. … (…) kamere so bile … oziroma prostoru, … … ter dokumenti in … (…) kameri … v ... S kamero … se je zajel zorni kot …, s kamero … zorni kot …, s kamero … …, s kamero … … …, s kamero … …. Iz zaslonskih slik narejenih na dan ogleda na sedežu zavezanca (Priloga št. … Zapisnika št. … z dne …) izhaja, da je šlo za delovne prostore, kjer so zaposleni na delovnih mestih v … ter na delovnih mestih pri ….
Iz … z dne … izhaja, da je razlog za uvedbo videonadzornega sistema v delovnih prostorih zagotovitev varnosti ljudi in premoženja ter varovanje tajnih podatkov in poslovnih skrivnosti.
Na dan ogleda dne … (Zapisnik št. … z dne …) je bilo prav tako ugotovljeno, da so bila obvestila o izvajanju videonadzora nameščena na … (…) mestih pred vstopom v objekt oziroma eno pred vstopom v … v katerih se je izvajal videonadzor, drugo pred …, tretje na …, torej pred vstopom v objekt oziroma prostore v katerih zavezanec izvaja videonadzor, vendar pa niso vsebovala vseh elementov, kot jih določa tretji odstavek 74. člena ZVOP-1.
Glede videonadzora javne površine oziroma površine, ki ni v lasti ali najemu tistega, ki videonadzor izvaja (kršitev 8. člena ZVOP-1):
Videonadzor je obdelava osebnih podatkov, kot to določa člen 4(2) Splošne uredbe.
Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor spadata tudi oba zavezanca, so taksativno določene v členu 6(1) Splošne uredbe.
Upravljavec osebnih podatkov je odgovoren za skladnost s členom 5(1) Splošne uredbe in mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati (načelo odgovornosti upravljavca).
Videonadzor dostopa v poslovne prostore (75. člen ZVOP-1) se sme izvajati zaradi varnosti ljudi in premoženja, zagotavljanja nadzora vstopa in izstopa ali če obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. O uvedbi videonadzora sprejme pristojna oziroma pooblaščena oseba pisno odločitev z obrazloženimi razlogi, o tem mora pisno obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Osebni podatki, zbrani z videoposnetki, se smejo hraniti največ eno leto po nastanku.
Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se skladno z določbami 75. člena ZVOP-1 tako lahko izvaja, če je to potrebno:
- za varnost ljudi ali premoženja,
- zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov, ali
- če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.
Odločitev o uvedbi videonadzora sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drug pristojen oziroma pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V svoji odločitvi, ki mora biti sklenjena v pisni obliki, mora ustrezno razložiti razloge za uvedbo videonadzora za vsako nameščeno video kamero posebej. Potreba po varovanju ljudi in premoženja mora biti izkazana, zlasti tako, da se kamere namesti pred dele poslopja, kjer se nahaja premoženje večje vrednosti (npr. skladišče) ali ki jih je sicer treba varovati (npr. zaradi nahajanja tajnih podatkov). Prav tako takšnega videonadzora ni dovoljeno postaviti izključno zaradi kontrole izrabe delovnega časa, ker ima delodajalec za ta namen praviloma na voljo številne in bistveno manj invazivne metode.
Iz vpogleda v fotografijo zaslonske slike kamere št. …, ki je pokrivala zorni kot …, katera … (…), vendar pa je bila … in se nahaja kot priloga … pod opr. št. … z dne … izhaja, da je kršiteljica s to kamero zajela tudi zorni kot javne površine oziroma površine, ki ni v njeni lasti ali najemu. Pri tem pa videonadzor javne površine oziroma površine, ki ni v lasti ali najemu tistega, ki videonadzor izvaja, ni zakonit brez izkazane pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov (člen 6(1) Splošne uredbe) v delu, s katero je kamera št. 1 zajela tudi površino, ki ni bila v lasti ali najemu kršiteljic oziroma javno površino.
Prekrškovni organ je tako ugotovil, da sta odgovorna oseba pravne osebe ..., … in odgovorna za uvedbo videonadzornega sistema ter pravna oseba …. v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne …, s kamero št. … (…), ki je pokrivala … na naslovu …, nadzirali tudi javno površino oziroma površino, ki ni bila v lasti ali najemu pravne osebe ..., ne da bi za takšno snemanje oziroma obdelavo osebnih podatkov posameznikov na javnih površinah in površinah, ki niso v lasti ali najemu te pravne osebe, imeli podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznikov, na katere so se osebni podatki nanašali, s čimer sta kršili določbe 8. člena ZVOP-1. Prekrškovni organ poudarja, da kršiteljici ne izpodbijata dejstva, da je bila nadzirana tudi javna površina oziroma površina, ki ni v lasti ali najemu tistega, ki videonadzor izvaja, brez zakonite pravne podlage, ki bi jo morali biti kršiteljici tekom postopka inšpekcije, skladno z odgovornostjo upravljavca osebnih podatkov, zmožni dokazati.
Pri tem pa je, glede na olajševalne okoliščine in ugotovljeno dejansko stanje, da se … ter da je bil omogočen … … v … … tekom … in ugotovljeni zakoniti namen izvajanja videonadzora tistih zunanjih površin, parkirišča in skladišča, ki so bili v lasti kršiteljice, in sicer zaradi varnosti premoženja in ljudi, prekrškovni organ za zgoraj navedeno kršitev določil nadomestno sankcijo tako pravni osebi kot odgovorni osebi pravne osebe, tj. opomin. Navedbe kršiteljic, da je zorni kot kamere št. … zajel tudi površino, ki ni bila v njeni lasti zaradi varnosti in …, namreč ne more ob dejstvu, da …, omogočiti, zlasti v nočnem času in obdobjih, ko se na sedežu podjetja ni nahajal nihče od zaposlenih oziroma … in …, ki sta edini imeli dostop do videonadzornega sistema, dokazovati, da je bil videonadzor tudi nad tem delom površine namenjen zagotavljanju varnosti, pri čemer kršiteljici morebitnega vandalizma, poškodovanja premoženja ipd. z uvedenim videonadzorom tekom policijskih postopkov ne bi mogli dokazovati, ... Kamera št. … je tako lahko v tem delu, ko je zajela tudi zorni kot površine, ki ni bila v lasti kršiteljice, imela kvečjemu preventivni učinek, slednji pa bi bil enak tudi, v kolikor z videonadzornim sistemom ne bi bila zajeta površina, ki ni v lasti ali najemu kršiteljice.
Glede obvestila o izvajanju videonadzora (kršitev tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1):
Kdor izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo (74. člen ZVOP-1). Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor.
Takšno obvestilo mora tako vsebovati naslednje informacije:
1. da se izvaja videonadzor;
2. naziv osebe zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.
Poleg teh informacij mora zavezanec posameznikom, torej tistim, katerih osebne podatke obdeluje z videonadzorom, zagotoviti tudi informacije iz člena 13 Splošne uredbe.
Prekrškovni organ poudarja, da je bilo na dan ogleda dne … (Zapisnik št. … z dne …) ugotovljeno, da so bila obvestila o izvajanju videonadzora nameščena na … (…) mestih pred vstopom v objekt oziroma eno pred vstopom v … v katerih zavezanec izvaja videonadzor, drugo pred …, tretje na …, torej pred vstopom v objekt oziroma prostore v katerih zavezanec izvaja videonadzor, vendar pa niso vsebovala vseh elementov kot jih določa tretji odstavek 74. člena ZVOP-1.
Pomanjkljiva obvestila o izvajanju videonadzora, fotografije katerih so Priloga št. … Zapisnika št. … z dne …, so vsebovala informacijo, da se izvaja videonadzor, brez navedbe osebe zasebnega sektorja (upravljavca osebnih podatkov), ki videonadzor izvaja in telefonske številke za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Prekrškovni organ poudarja, da dejstvo, da je bilo obvestilo o izvajanju videonadzora pomanjkljivo, kršiteljici ne izpodbijata, temveč navajata, da so se z obvestilom lahko zaposleni pravočasno seznanili in pri tem pridobili vse zahtevane podatke. Slednje kršiteljici tekom inšpekcijskega postopka nista bili zmožni dokazati, ne glede na navedeno, ali so bili vsi zaposleni pravočasno, pred uvedbo videonadzora, o tem tudi pisno seznanjeni, pa iz fotografije obvestila o videonadzoru z dne … izhaja, da tudi obiskovalci podjetja ob vstopu v prostor, kjer se je videonadzor izvajal, to je parkirišče, skladišče in prostori proizvodnje, niso bili seznanjeni z vsemi elementi, kot jih zahteva tretji odstavek 74. člena ZVOP-1, saj je bilo obvestilo, ki je sicer bilo na mestu pred vstopom v objekt in parkirišče, kjer se je izvajal videonadzor, pomanjkljivo.
Upoštevajoč olajševalne okoliščine in dejstvo, da je bilo obvestilo o izvajanju videonadzora nameščeno pred vstopom v objekt, kjer se je videonadzor izvajal, je prekrškovni organ tako pravni osebi kot odgovorni osebi pravne osebe, kot sankcijo določil opomin.
Glede videonadzora delovnih prostorov (kršitev prvega in drugega odstavka 77. člena ZVOP-1):
77. člen ZVOP-1 izvajanje videonadzora delovnih prostorov dopušča le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Določba torej uvedbo in izvajanje videonadzora v delovnih prostorih zasebnega sektorja sicer dopušča, vendar le, če je to nujno, da se zavarujejo konkretni subjekti in objekti varstva: varnost ljudi, varnost premoženja, varovanje tajnih podatkov in varovanje poslovne skrivnosti, ob tem pa mora biti izpolnjen še drugi pogoj, ki ga določa 77. člen ZVOP-1, to je, da zavarovanja teh konkretnih subjektov in objektov ni možno doseči z milejšimi ukrepi. Zakon torej eksplicitno našteva, koga in kaj ter zakaj se lahko varuje, zato drugi nameni niso dopustni, na primer izvajanje videonadzora zaradi preverjanja dela zaposlenih.
Namen stroge določbe 77. člena ZVOP-1 je varovanje posameznikove zasebnosti, ki mora obstajati tudi v delovnih prostorih in se vanjo ne sme čezmerno oziroma nesorazmerno posegati.
Zakoniti interes kot pravna podlaga za zakonito obdelavo osebnih podatkov (člen 6(1)(f) Splošne uredbe):
Pri presoji ustreznosti zakonitega interesa kot pravne podlage (točka (f) člena 6(1) Splošne uredbe), je potrebno opraviti tristopenjski test, ob upoštevanju kriterija razumnega pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca:
1. Obstoj zakonitega interesa (pravni, ekonomski, nematerialni), pri čemer mora biti njegov obstoj realen in mora obstajati v trenutku presoje o zakonitosti namena.
2. Nujnost obdelave; obdelava in osebni podatki, ki se zbirajo, morajo biti ustrezni ter omejeni glede na dosego namena – videonadzor naj bi bil skrajno sredstvo; v ta okvir sodi tudi odločitev o načinu izvajanja videonadzora, ki je odvisen od namena.
Upravljavec mora pred namestitvijo videonadzornega sistema vedno kritično preučiti, ali je ta ukrep najprej primeren za dosego zakonitega cilja in ali je ustrezen in potreben za doseganje namenov. Izvajanje videonadzora je treba izbrati le, če namena obdelave ne bi bilo mogoče razumno doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
V primerih, ko želi upravljavec preprečiti kazniva dejanja, povezana z varovanjem njegovega premoženja, lahko namesto, da bi namestil sistem videonadzora, sprejme tudi alternativne varnostne ukrepe, kot je varnostna služba, zagotovitev boljše razsvetljave, namestitev varnostnih ključavnic, zaščitnih oken in vrat …Ti ukrepi so lahko enako učinkoviti kot videonadzorni sistemi proti vlomu, tatvinam in vandalizmu.
3. Tehtanje interesov upravljavca in posameznika - upravljavec mora izkazati, da njegov zakoniti interes prevlada nad interesi oziroma temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika oziroma zaposlenega.
Upoštevati je potrebno, da se navedeno presoja različno od primera do primera, odločilen je vpliv posega v temeljne človekove pravice in svoboščine posameznikov, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi razumna pričakovanja zasebnosti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca - objektiven pogled oziroma kriterij na razumna pričakovanja z vidika tretje osebe.
Kriterij tehtanja interesov upravljavca/tretje osebe in posameznika se presoja skupaj z uvodno izjavo 47 Splošne uredbe, ki opredeljuje razumno pričakovanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca.
Prekrškovni organ je ugotovil, da sta kršiteljici z uvedenim videonadzornim sistemom s kamerami št. …, … nadzirali izpolnjevanje delovnih obveznosti zaposlenih, pri tem pa nista izkazali utemeljenih razlogov, ki jih zakonodajalec določa v 77. členu ZVOP-1 za videonadzor delovnih prostorov, to je pogoja, da bi uvedba takšnega videonadzora bila nujno potrebna za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi, prav tako pa tudi ne obstoja zakonitega interesa (člen 6(1)(f) Splošne uredbe) kot morebitne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov v skladu z zgoraj navedenim tristopenjskim testom zakonitega interesa.
Nadzor zaposlenih ni zakoniti namen izvajanja videonadzora delovnih prostorov. Namen stroge določbe 77. člena ZVOP-1 je varovanje posameznikove zasebnosti, ki mora obstajati tudi v delovnih prostorih in se vanjo ne sme čezmerno oziroma nesorazmerno posegati. Kršiteljici nista pojasnili, zakaj zgoraj navedenih namenov nista mogli doseči z milejšimi sredstvi kot je videonadzor, zlasti upoštevajoč dejstvo, da ni bil vzpostavljen ….
Pri tem je potrebno poudariti, da bi kršiteljici zgoraj navedene cilje, tj. nemoten potek delovnega procesa lahko zagotovili tudi na drug način, brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu, kot je na primer z neposrednim nadzorom s strani delovodji. Uporaba tehničnih sredstev, kot je videonadzor na način, da služi kot t.i. podaljšano oko delodajalcu in ima dostop do žive slike videonadzornega sistema ter zgolj do žive slike sistema zaposlena na mestu vodje proizvodnje, ki je zaposlenim v proizvodnji neposredno nadrejena, pomeni uporabo videonadzornega sistema za namen nadzora nad delom zaposlenih, saj proizvodnja zavezanca ne poteka zgolj mehansko, temveč s sodelovanjem, delom, zaposlenih. Navedeno izhaja tudi iz … z dne ..., v kateri je bilo navedeno, da …
Prekrškovni organ je ugotovil, da iz … z dne … prav tako izhaja, da je za videonadzor odgovorna oseba, ki je odgovorna za organizacijo delovnega procesa, torej tudi za nadzor nad izvajanjem delovnega procesa, kar vključuje nadzor nad zaposlenimi, ki so bistveni del delovnega procesa, s čimer se je prekrškovni organ neposredno seznanil tudi … ….
Do žive slike je bil, kot navedeno zgoraj, sicer omogočen dostop zgolj na …, z …, vendar pa se …, kar pomeni, da se v primeru vdora/vloma v prostore kršiteljice oziroma odtujitve ali poškodbe sredstev kršiteljice posnetki videonadzornega sistema … in ... Slednje hkrati z ugotovitvijo prekrškovnega organa, da se sedež podjetja ... nahaja na območju, ki je …, ki je v bližini (iz splošno dostopnih podatkov na … kot so … namreč izhaja, da je od … …), potrjuje dejstvo, da je kršiteljica uporabila živo sliko videonadzornega sistema zgolj in samo za nadzor nad proizvodnim procesom, s tem pa posledično nad zaposlenimi, ki so bistveni del delovnega procesa, saj proizvodnja ni mehanizirana na način, da bi se lahko vse faze delovnega procesa opravljaje zgolj s pomočjo strojev, brez dela zaposlenih, kot je obrazloženo že zgoraj.
To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da je vodja proizvodnje …, …, … na Zapisnik št. … z dne … izpovedala, da je ob vpogledu v živo sliko večkrat … naredila posnetek zaslonskih slik posameznih kamer ter takšne fotografije posredovala … ter izpovedala, da je imela dostop do žive slike videonadzornega sistema …, … ter da je … sama posredovala fotografije zaslonskih slik …. Fotografije zaslonskih slik žive slike so se tako prenesle tudi na drug medij (…) z namenom opozarjanja zaposlenih na izpolnitev njihovih delovnih obveznosti, kar izhaja iz ugotovitev zabeleženih na Zapisnik št. … z dne …. Tako je bilo ugotovljeno, da so bili vpogledi v živo sliko omogočeni na računalniku vodje proizvodnje …, ki je po lastni izpovedbi dostopala do žive slike ves čas tekom delovnega časa v času izvajanja njenih delovnih nalog kot vodja proizvodnje in naredila fotografije zaslonskih slik žive slike videonadzornega sistema z … ter slednje posredovala ….
Pri tem je potrebno izpostaviti ugotovitev prekrškovnega organa, da kamere videonadzornega sistema … lahko kvečjemu služijo namenu zagotavljanja varnosti premoženja in ljudi kot provizorične kamere, ki naj odvračajo morebitne storilce premoženjskih in drugih kaznivih dejanj, pri čemer prekrškovni organ poudarja, da se slednje lahko v takšnih primerih zagotavlja zgolj zunaj objekta, kjer so kamere tudi mimoidočim vidne in lahko zagotavljajo morebitno preventivno funkcijo odvračanja storilcev premoženjskih kaznivih dejanj. Drugega namena za zakonito obdelavo osebnih podatkov …, zlasti pa v razmerju do zaposlenih v delovnih prostorih, ki bi z uvedenim videonadzorom morali biti pisno seznanjeni in posledično z vsemi informacijami, ki jih določa člen 13 Splošne uredbe, vključno z rokom hrambe videoposnetkov ... Slednjega kršiteljici tekom postopka inšpekciji nista dokazali.
Kot obrazloženo zgoraj, je prekrškovni organ ugotovil, da so vse … (…) zunanje kamere skladne z namenom videonadzornega sistema, kot ga je opredelil zakonodajalec v 75. členu ZVOP-1 ali zakonitim interesom (člen 6(1)(f) Splošne uredbe), v delu, v katerem niso zajele zornega kota javne površine oziroma površine v lasti drugih oseb, saj je pričakovani poseg v zasebnost zaposlenih na parkirišču in zunanjem skladišču mnogo manjši oziroma ne prevlada nad zakonitim interesom upravljavca osebnih podatkov (delodajalca), da …, varuje premoženje na način, da zagotavlja videz izvajanja videonadzora in posledično s tem varnosti premoženja in ljudi. Slednje pa se ne more zagotavljati znotraj zaprtih prostorov, kjer so navzoči zaposleni, ki bi morali biti seznanjeni …, pri tem pa takšen videonadzor tudi ne omogoča dokazovanja morebitnih poškodb strojev, tatvin ipd.
V nadaljevanju je potrebno tudi pojasniti, da kršiteljici prav tako nista izkazali oziroma predložili dokazila, da je v preteklosti že prišlo do poškodb ljudi oziroma poškodb in odtujitve premoženja, kršitve poslovne skrivnosti in varstva intelektualne ter materialne lastnine. Glede varovanja poslovne tajnosti, intelektualne in materialne lastnine, se pojasnjuje sledeče. Varovanje poslovne tajnosti in intelektualne ter materialne lastnine se ne more zagotavljati zgolj z uvedenim videonadzorom oziroma bi se takšen namen lahko dosegel na drug način, to je z milejšimi sredstvi. Z Zakonom o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: ZPosS) se za poslovno skrivnost šteje tisto, kar je gospodarska družba z internim aktom posebej označila za poslovno skrivnost. Dolžnost imetnika poslovnih skrivnosti je tako, da sam ustrezno poskrbi za zaščito poslovnih skrivnosti družbe. Na podlagi ZPosS se za poslovno skrivnost šteje zgolj tisto nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki hkrati izpolnjujejo naslednje zahteve: - gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali enostavno dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; - ima tržno vrednost in - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Kršiteljici pri tem nista izkazali, da sta na kakršnikoli način pravno opredelili in pisno določili v svojih internih aktih, katere informacije, ki nastajajo tekom njenega delovnega procesa štejeta kot poslovno skrivnost in s tem seznanili zaposlene. Pri kršiteljicah prav tako ne obstaja ocena tveganja za primere, ko bi bile posamezne od teh informacij razkrite, določitev kroga zaposlenih, ki bi do dokumentacije, ki je poslovna skrivnost lahko dostopali ter redna izobraževanja zaposlenih glede poslovnih skrivnosti. Zgolj pavšalna navedba v internem aktu o uvedbi videonadzora … z dne …, da se videonadzor delovnih prostorov uvaja tudi zaradi varovanja tajnih podatkov in poslovnih skrivnosti, ki nastajajo tekom delovnega procesa, namreč ne zadostuje standardu, ki bi moral biti izkazan, da bi bil poseg v pravice zaposlenih do zasebnosti na delovnem mestu utemeljen ter posledično dopusten. Po subjektivnem merilu se tako za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, pisnega sklepa, v katerem bi bila opredeljena poslovna skrivnost te konkretne družbe, kršiteljici nista predložili. Po objektivnem merilu mora biti potreba po varstvu očitno izkazana, le tisti podatki se smejo šteti za poslovno skrivnost, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Obstajati mora namreč resna, preteča škoda, ki jo morata kršiteljici v skladu z dokaznim bremenom tudi izkazati, zgolj zatrjevanje, da bi škoda lahko potencialno nastala, ne zadošča dokaznemu standardu, ki ga je predvidel zakonodajalec.
Kršiteljici prav tako nista izkazali, da razpolagata s tajnimi podatki na način, kot to opredeljuje Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11 in 8/20).
Nadzor nad zaposlenimi … in …, ni zakoniti namen izvajanja videonadzora v delovnih prostorih, kot ga je predvidel zakonodajalec.
Navedbe kršiteljic, da se je videonadzor delovnih prostorov izvajal zaradi zagotavljanja varnega delovnega procesa, pa kršiteljici nista dokazali s predložitvijo dokazil glede že poškodovanega premoženja v preteklosti ali nezmožnostjo zagotovitve varnosti zaposlenih na drug način kot z videonadzornim sistemom, pri čemer je potrebno poudariti, da varnost delovnega procesa kot takšnega delodajalci prvenstveno ne morejo zagotavljati z videonadzorom, saj je namen in cilj videonadzora zagotoviti preprečevalni učinek glede morebitnih tatvin, vlomov, odtujitve ali poškodb premoženja ter omogočiti dokazovanje teh vrst dejanj, kar pa videonadzor pri katerem se posnetki niso shranjevali, ni omogočal. Dejstvo, da kamere niso bile nameščene na straniščih, garderobah in sobah za počitek, kjer je zakonodajalec videonadzor tudi izrecno prepovedal, ne vpliva na ugotovitev v predmetni zadevi glede nezakonitega namena nadzora nad zaposlenimi in ugotovljene nezakonite obdelave osebnih podatkov z videonadzorom v delovnih prostorih. Za slednje je zakonodajalec izrecno predpisal pogoje, ki jih mora skladno z odgovornostjo upravljavca osebnih podatkov, izkazati delodajalec ter pri tem tudi dokazati zakaj istega cilja ne bi mogel doseči z milejšimi sredstvi.
Prekrškovni organ je zato odločil, da je bil v obdobju od uvedbe videonadzornega sistema do dne … videonadzor znotraj delovnih prostorov pravne osebe ...., na naslovu …, izvajan v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 77. člena ZVOP-1, in sicer s kamerami št. …, kjer so bili zaposleni na delovnih mestih v … ter na delovnih mestih …, pri čemer je bilo omogočeno tudi sprotno spremljanje žive slike preko ekrana …, takšen videonadzor pa ni bil omogočen z namenom zagotavljanja varnosti ljudi, premoženja ali tajnih podatkov, ampak z namenom nadzora dela delavcev, poleg tega pa izvajanje takšnega videonadzora celotnih delovnih prostorov tudi ni bilo nujno potrebno za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, saj bi se varnost ljudi (delavcev in obiskovalcev), premoženja in poslovne skrivnosti lahko doseglo z milejšimi in učinkovitejšimi sredstvi kot z videonadzorom nad celotnimi delovnimi prostori ter brez tako invazivnega posega v pričakovano zasebnost zaposlenih na delovnem mestu (npr. z videonadzornim sistemom, ki bi bil usmerjen in bi spremljal zgolj dogajanje na vhodih v delovne prostore, z zaklepanjem prostorov in z alarmnim sistemom oziroma varnostno službo, s čimer bi nepooblaščenim preprečili vstop v prostore v času, ko tam ni zaposlenih, s shranjevanjem določenega delovnega materiala v zaklenjene prostore, z omejevanjem dostopa zaposlenih do določenih gradiv in prostorov, itd.).
III. Sklepno:
Prekrškovni organ je tako v skladu z zgoraj navedenim odločil, da je kršiteljica … kot odgovorna oseba pravne osebe …. izpolnila zakonske znake sledečih prekrškov, in sicer po drugem odstavku 91. člena ZVOP-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, po drugem odstavku 95. člena ZVOP-1 v zvezi s 2. točko prvega odstavka 95. člena ZVOP-1 in po drugem odstavku 98. člena ZVOP-1 v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZVOP-1, odgovorna pravna oseba …. pa zakonske znake prekrškov po 1. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZVOP-1 ter prvem odstavku 98. člena ZVOP-1, zato je na podlagi drugega odstavka 27. člena ZP-1 odgovorni osebi … izrekel enotno sankcijo globo v višini 1.250,00 EUR in opomin ter odgovorni pravni osebi …. enotno sankcijo globo v višini 4.170,00 EUR in opomin.
IV. Stroški postopka:
Kršiteljici morata poleg izrečene globe na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1, v roku 15 dni od pravnomočnosti te odločbe o prekršku plačati sodno takso. Sodna taksa je kršiteljicama odmerjena po tarifni številki 8111 in 8112 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, s spr., v nadaljevanju ZST-1) v višini, ki za izrečeno globo znaša 10,00 odstotkov zneska globe (najmanj 40,00 EUR in največ 10.000,00 EUR), za izrečen opomin pa 30,00 EUR ter tako skupaj znaša za odgovorno osebo … 155,00 EUR in za odgovorno pravno osebo ... 447,00 EUR.
PRAVNI POUK: Zoper odločbo o prekršku smeta kršiteljici, njun zakoniti zastopnik oziroma zagovornik vložiti zahtevo za sodno varstvo, pod pogojem, da je upravičenec pravočasno pisno napovedal njeno vložitev. Zahteva za sodno varstvo se lahko vloži v roku 8 dni od vročitve te odločbe o prekršku. Zahtevo je treba vložiti pisno po pošti ali osebno v dveh izvodih pri Informacijskem pooblaščencu, Dunajska cesta 22, 1000, Ljubljana, in velja za pravočasno, če je oddana zadnji dan roka za vložitev zahteve priporočeno po pošti ali neposredno pri organu. O zahtevi za sodno varstvo bo najprej odločal prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP-1. Če prekrškovni organ odločbe ne bo odpravil ali postopka za prekrške ustavil, ali jo odpravil in nadomestil z novo odločbo, bo zahtevo za sodno varstvo na podlagi sedmega odstavka 63. člena ZP-1 posredoval v odločitev krajevno pristojnemu sodišču prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka.
Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje prekrškovnega organa, lahko kršiteljici plačata stroške postopka tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom.
…
Vročiti:
- …
