Številka: 0603-43/2020/9
Datum: 30. 11. 2020
Informacijski pooblaščenec izdaja po pooblaščeni uradni osebi ____________ po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 51. člena in 46. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16, v nadaljevanju: ZP-1) ter 2. in 8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), v postopku o prekršku zoper kršitelja __________ (v nadaljevanju kršitelj), zaradi prekrška po 3. odst. 91. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) v povezavi s 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1, naslednjo
ODLOČBO O PREKRŠKU
Kršitelj: _________________________ je
odgovoren za prekršek
po 3. odstavku 91. člena ZVOP-1, v povezavi s 5. točko 1. odstavka 91. člena ZVOP-1,
ki ga je storil s tem, da je dne 13. 11. 2018 v prostorih Policijske postaje _________, z uporabo osebnega gesla, v glavnem računalniku Policije, vpogledal v evidenco sistema E-RISK __________ in v tej evidenci v osebne podatke __________, pri tem pa za takšen vpogled v osebne podatke te posameznice ni imel podlage v zakonu, s čimer je ravnal v nasprotju s 16. členom ZVOP-1, saj je osebne podatke navedene posameznice, ki so bili zakonito zbrani za namene izvajanja zakonsko določenih nalog državnih organov nadalje obdelovali za namene seznanjanja s temi njenimi osebnimi podatki, kljub temu, da te posameznice ni obravnaval v nobenem policijskem ali drugem postopku, ki bi ga, v okviru opravljanja oziroma izvajanja svojih del in nalog policista, vodil ali v njem sodeloval in je zato navedeno obdelavo osebnih podatkov opravil brez upravičenega in zakonitega razloga, povezanega z opravljanjem svojih policijskih del in nalog, s čimer je kršil določbe 16. člena ZVOP-1;
ker pa je kršitelj navedeni vpogled opravil z uporabo centralnega in lokalnega računalnika Policije, v katerih je bil kot policist, za namene opravljanja svojih uradnih službenih nalog pooblaščen obdelovati osebne podatke, torej s sredstvi Policije in pri izvrševanju pooblastil državnega organa – Policije, ki jih je bil kot policist pooblaščen izvajati in v okviru katerih je bil pooblaščen tudi za dostopanje do centralnega računalnika Policije s svojim individualnim osebnim geslom, za prekršek na podlagi 1. odst. 15. člena ZP-1 in 1. odst. 15a. člena ZP-1 odgovarja kot odgovorna oseba državnega organa;
Kršitelju ___________ se zato na podlagi 3. odstavka 91. člena v povezavi s 5. točko 1. odstavka 91. člena ZVOP-1, ob uporabi tretjega odstavka 52. člena ZP-1,
i z r e č e:
GLOBA v znesku 830 EUR;
Kršitelj mora plačati globo na transakcijski račun št. 01100-8450051825 (po priloženem UPN – univerzalnem plačilnem nalogu).
Kršitelj mora na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1 plačati sodno takso. Sodno takso, ki je kršitelju za izrečeno globo odmerjena po tarifni številki 8111 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, s spremembami, v nadaljevanju ZST-1), mora kršitelj plačati na transakcijski račun št. 01100-8450162502 (po priloženem UPN - univerzalnem plačilnem nalogu), in sicer v znesku 83 EUR.
Kršitelj mora plačati celotni znesek izrečene globe in sodno takso v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku. Po preteku roka za plačilo lahko kršitelj pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (FURS), zaprosi za plačilo globe in stroškov postopka v obrokih. Če kršitelj v določenem roku globe in stroškov postopka ne bo plačal, se bodo neplačana globa in stroški postopka izterjali prisilno. Če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, se bo globa, ki je bila izrečena kršitelju, lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom. Če kršitelj zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo vloži pri organu, ki je izdal odločbo, predlog, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist.
PRAVNI POUK: Zoper odločbo o prekršku je dovoljena zahteva za sodno varstvo. Zahtevo je treba pisno napovedati v roku osmih dni od prejema odločbe pri Informacijskem pooblaščencu, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, sicer se šteje, da se je upravičenec do zahteve (kršitelj, zakoniti zastopnik oziroma zagovornik) odpovedal pravici do zahteve za sodno varstvo. Napoved zahteve se pošlje po pošti ali izroči neposredno v dveh izvodih in velja za pravočasno, če je oddana zadnji dan roka za vložitev napovedi zahteve priporočeno po pošti ali neposredno pri organu, ki je izdal odločbo. Napovedana vložitev zahteve za sodno varstvo se lahko umakne do poteka roka za vložitev napovedi te zahteve.
Če upravičenec do zahteve za sodno varstvo v zakonskem roku vložitve te zahteve ne napove ali napoved umakne, se šteje, da se je odpovedal pravici do zahteve za sodno varstvo.
Če nihče od upravičencev do zahteve za sodno varstvo te zahteve ne napove, prekrškovni organ ne izdela odločbe o prekršku z obrazložitvijo, ampak se šteje, da je z dnem vročitve odločbe brez obrazložitve vročena končna odločba, ki z iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo postane pravnomočna.
Kadar vsaj eden od upravičencev do zahteve za sodno varstvo napove vložitev te zahteve, se pisna odločba o prekršku z obrazložitvijo izdela in odpošlje najpozneje v 30 dneh po prejeti napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo. Odločba z obrazložitvijo se v tem primeru vroči vsem upravičencem do zahteve za sodno varstvo.
Kršitelj, ki ne napove zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, plača polovični znesek globe (415 EUR) v roku osmih dni po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo, sicer mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v izreku te odločbe. V istem roku, ki je določen v izreku odločbe, mora plačati celoten znesek izrečene globe tudi kršitelj, ki napove zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo, nato pa zahteve zoper odločbo z obrazložitvijo ne vloži.
Če kršitelj plača polovično globo pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo ni dovoljena, razen v primeru, če je moral kršitelj plačati globo pred iztekom roka za napoved zahteve v skladu z določbami ZP-1.
Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje prekrškovnega organa, lahko kršitelj plača globo in stroške postopka tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom.
