Številka: 0603-35/2022/34
Datum: 15. 11. 2022
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju prekrškovni organ) po pooblaščeni uradni osebi …. po uradni dolžnosti izdaja na podlagi drugega odstavka 51. člena in 46. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, s spr., v nadaljevanju ZP-1) ter 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07), v postopku o prekršku zoper odgovorno osebo pravne osebe a.) …. (v nadaljevanju …..); b.) ….. (v nadaljevanju ….) in c.) …. (v nadaljevanju ….), …., zaradi 55 prekrškov po drugem odstavku 91. člena v povezavi s 1. točko prvega odstavka 91. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1), naslednjo
ODLOČBO O PREKRŠKU
Kršitelj: …., slovenski državljan, v času storitve prekrškov zaposlen pri pravnih osebah: a.) …., b.) …. in c.) …., pri vseh na delovnem mestu varnostnik, je
odgovoren za 55 (petinpetdeset) prekrškov
po drugem odstavku 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1,
ki jih je storil s tem, da je:
a.) kot odgovorna oseba …., dne 8. 1. 2021, v Ljubljani, z mobilnim telefonom naredil posnetek zaslona kamere videonadzora varovanega območja … (v nadaljevanju …), na katerem sta, poleg kršitelja, dva vidna in določljiva posameznika ter ta posnetek istega dne ob 23:24 uri preko mobilnega telefona (številka ….) z uporabo aplikacije Viber poslal na mobilni telefon …. (številka …) ter z uporabo aplikacije Messenger dne 7. 3. 2021 poslal še na mobilni telefon …, ne da bi za takšno obdelavo osebnih podatkov posnetih oseb (izdelavo posnetka zaslona kamere videonadzora in nadaljnjo posredovanje posnetka tretjim osebam) imel podlago v zakonu, saj jih ni obdeloval za namen izvajanja nalog varovanja na varovanem območju … ali za druge zakonite namene v okviru opravljanja svojih del in nalog varnostnika v podjetju …., za obdelavo osebnih podatkov pa tudi ni imel osebnih privolitev posnetih posameznikovih, s čimer je kršil 8. člen ZVOP-1.
… je navedeni prekršek je storili pri opravljanju dejavnosti pravne osebe … (v času storitve prekrška je bil pooblaščen opravljati dela in naloge varnostnika varovanega območja …) ter z njenimi sredstvi (z uporabo službenega računalnika in dostopnih pravic do zbirke video nadzornega sistema), ki so mu bile dodeljene za namen opravljanja njegovih delovnih nalog v …., zaradi česar na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 15.a člena ZP-1 za prekršek odgovarja kot odgovorna oseba pravne osebe.
b.) Kot odgovorna oseba pravne osebe …. v obdobju od 17. 04. 2019 do 23. 04. 2019, v Ljubljani, z uporabo mobilnega telefona preko aplikacije Viber v skupino »…« s sedmimi člani – posamezniki, kot »superadmin«, posredoval osebne podatke naslednjih posameznikov (v oklepaju je naveden datum storitve prekrška ter vrste dokumentov in osebnih podatkov, ki jih je obdeloval):
1. … (dne 17. 04. 2019, Vrste osebni podatkov: fotografija osebne izkaznice),
2. … (dne 18. 04. 2019; Vrste osebnih podatkov: fotografija potnega lista in fotografija posameznika),
3. … (dne 19. 04. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
4. … (dne 23. 04. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija potnega lista in fotografija posameznika),
ne da bi za takšno obdelavo osebnih podatkov navedenih posameznikov (izdelava fotografij njihovih osebnih izkaznic, potnih listov in fotografij posameznika ter nadaljnjo posredovanje in razkrivanje teh fotografij tretjim osebam) imel podlago v zakonu, saj jih ni obdeloval za namen izvajanja nalog varovanja na varovanem območju …, ali za druge zakonite namene v okviru opravljanja njegovih del in nalog varnostnika v podjetju ….), za obdelavo osebnih podatkov pa tudi ni imel osebnih privolitev posameznikov, na katere so se osebni podatki nanašali, s čimer je 4 krat (z obdelavo osebnih podatkov vsakega posameznika po enkrat) kršil 8. člen ZVOP-1.
…n je zgoraj navedene 4 prekrške je storil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe …., (v času storitve prekrška je bil pooblaščen opravljati dela in naloge Varnostnika varovanega območja …) ter z njenimi sredstvi (z opravljanjem del v prostorih varovanega območja ….), zaradi česar na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 15.a člena ZP-1 za prekrške odgovarja kot odgovorna oseba pravne osebe.
c.) Kot odgovorna oseba pravne osebe …. v obdobju od 04. 10. 2019 do 26. 06. 2020, v Ljubljani, z uporaba mobilnega telefona preko aplikacije Viber v skupino »…« s sedmimi člani – posamezniki, kot »superadmin«, posredoval osebne podatke naslednjih posameznikov (v oklepaju je naveden datum storitve prekrška ter vrste dokumentov in osebnih podatkov, ki ste jih obdelovali):
1. … (dne 04. 10. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija izkaznice prosilca za mednarodno zaščito, posnetek kamere videonadzora in fotografija posameznika),
2. … (dne 07. 10. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija izkaznice prosilca za mednarodno zaščito),
3. … (dne 07. 10. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija izkaznice prosilca za mednarodno zaščito),
4. … (dne 11. 10. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
5. … (dne 14. 10. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
6. … (dne 14. 10. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija dovoljenja za prebivanje družinskega člana slovenskega državljana in fotografija posameznika),
7. … (dne 24. 10. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in posnetek kamere videonadzora),
8. … (dne 11. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
9. … (dne 11. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
10. … (dne 14. 11. 2019, Vrsta osebnih podatkov: fotografija izkaznice prosilca za mednarodno zaščito),
11. … (dne 20. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
12. … (dne 21. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija potnega lista in fotografija posameznika),
13. … (dne 22. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
14. … (dne 22. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija potnega lista in fotografija posameznika),
15. … (dne 27. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
16. … (dne 27.11.2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija dijaške izkaznice in fotografija posameznika),
17. … (dne 28. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
18. … (dne 28. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in posnetek kamere videonadzora),
19. … (dne 27. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija posameznika)
20. … (dne 28. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
21. … (dne 30. 11. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija vozniškega dovoljenja),
22. … (dne 2. 12. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
23. … (dne 3. 12. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija izkaznice prosilca za mednarodno zaščito in fotografija posameznika),
24. … (dne 5. 12. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
25. … (dne 5. 12. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
26. .. (dne 6. 12. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
27. … (dne 10. 12. 2019, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
28. … (dne 11. 12. 2019, Vrste osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
29. … (dne 12. 12. 2019, Vrsta osebnih podatkov: fotografija potnega lista in fotografija posameznika),
30. …. (dne 12. 12. 2019, Vrsta osebnih podatkov: fotografija potnega lista in fotografija posameznika),
31. … (dne 13. 12. 2019, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
32. … (dne 13. 12. 2019, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
33. … (dne 17. 12. 2019, Vrsta osebnih podatkov: fotografija potnega lista in fotografija posameznika),
34. … (dne 5.12.2019, Vrsta osebnih podatkov: fotografija potnega lista in fotografija posameznika),
35. … (dne 28. 12. 2019, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
36. … (dne 23. 01. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
37. … (dne 12. 02. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija izkaznice prosilca za mednarodno zaščito in fotografija posameznika),
38. … (dne 13. 02. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
39. … (dne 13. 02. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
40. … (dne 13. 02. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
41. … (dne 14. 02. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
42. … (dne 25. 02. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija mednarodne dijaške izkaznice in fotografija posameznika),
43. … (dne 25. 02. 2020; Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice),
44. … (dne 25. 02. 2020; Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
45. … (dne 18. 02. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice),
46. … (dne 11. 03. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in posnetek kamere videonadzora),
47. … (dne 10. 03. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
48. … (dne 26. 06. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice in fotografija posameznika),
49. … (dne 06. 03. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice),
50. … (dne 06. 03. 2020, Vrsta osebnih podatkov: fotografija osebne izkaznice),
ne da bi za takšno obdelavo osebnih podatkov navedenih posnetih oseb (izdelava fotografij njihovih osebnih izkaznic, potnih listov, izkaznic prosilcev za mednarodno zaščito, dijaških in mednarodnih dijaških izkaznic, vozniškega dovoljenja, posnetkov zaslona kamere videonadzora ter nadaljnjo posredovanje in razkrivanje teh fotografij in posnetkov tretjim osebam) imel podlago v zakonu, saj jih ni obdeloval za namen izvajanja nalog varovanja na varovanem območju ….) ali za druge zakonite namene v okviru opravljanja svojih del in nalog varnostnika v podjetju …., za obdelavo osebnih podatkov pa tudi ni imel osebnih privolitev posameznikovih, na katere so se osebni podatki nanašali, s čimer je 50 krat (z obdelavo osebnih podatkov vsakega posameznika po enkrat) kršil 8. člen ZVOP-1.
… je zgoraj navedenih 50 prekrškov storil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe …, (v času storitve prekrška je bil pooblaščen opravljati dela in naloge ….) ter z njenimi sredstvi (z uporabo službenega računalnika in dostopnih pravic do zbirke video nadzornega sistema, ki so mu bile dodeljene za namen opravljanja njegovih delovnih nalog v …. ter z opravljanjem del v prostorih varovanega območja ….), zaradi česar na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 15.a člena ZP-1 za prekršek odgovarja kot odgovorna oseba pravne osebe.
Kršitelju se zato na podlagi drugega odstavka 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1 in ob uporabi tretjega odstavka 52. člena ZP-1 in 1. odst. 27. člena ZP-1, za vsakega od zgoraj opredeljenih 55 prekrškov
d o l o č i:
GLOBA v znesku 830 EUR.
Nato se kršitelju … v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZP-1 in ob upoštevanju prvega, drugega in tretjega odstavka 26. člena ZP-1 ter 4. alineje drugega odstavka 17. člena ZP-1, za vse zgoraj opredeljene istovrstne prekrške v steku namesto enotne sankcije (globe), ki v seštevku presega maksimalno dopusten znesek globe 20. 000 EUR,
i z r e č e
enotna sankcija:
GLOBA v znesku 1.000 EUR.
Kršitelj … mora plačati globo na transakcijski račun št. 01100-8450051825 (po priloženem UPN).
Kršitelj … mora na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1 plačati sodno takso v znesku 100 EUR. Sodno takso, ki je kršitelju za izrečeno globo odmerjena po tarifni številki 8111 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008, s spr.), mora kršitelj plačati na transakcijski račun št. 01100-8450162502 (po priloženem UPN).
Kršitelj mora plačati celotni znesek izrečene globe in sodno takso v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku. Po preteku roka za plačilo lahko kršitelj pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (FURS), zaprosi za plačilo globe in stroškov postopka v obrokih. Če kršitelj v določenem roku globe in stroškov postopka ne bo plačal, se bodo neplačana globa in stroški postopka izterjali prisilno. Če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, se bo globa, ki je bila izrečena kršitelju, lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom. Če kršitelj zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 EUR, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo vloži pri organu, ki je izdal odločbo, predlog, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist.
O b r a z l o ž i t e v
V zvezi s prekrškom pod točko a)
I.
(Izjava kršitelja)
Prekrškovni organ je dne 19. 4. 2022 kršitelju poslal pisno obvestilo, da se izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, ki je v izreku predmetne odločbe naveden pod točko a). Kršitelj je v svoji pravočasni izjavi z dne 13. 5. 2022 navedel, da očitanega prekrška, v izreku predmetne odločbe navedenega pod točko a) z dne 8. 1. 2021 ni storil. Posnetka zaslona kamere videonadzornega sistema … ni mogel storiti, saj ni znano kdaj naj bi kršitelj posnel zaslon in posnetek kamere, za izdelavo posnetka pa tudi ni imel pooblastil. Ker naj bi posnetek zaokrožil že dne 8. 1. 2021, tj. dne, ko naj bi ta posnetek tudi nastal, pa je že na podlagi izjave o okoliščinah podane s strani pravne osebe …. z dne 11. 4. 2022 jasno, da posnetka ni mogel posneti sam. Dne 8. 1. 2021 je namreč opravljal delo varovanja skupaj z direktorjem pravne osebe …, ki ima pooblastila glede videonadzornega sistema, sam pa teh pooblastil ni imel, posnetka tako ni posnel on, temveč je imel to možnost zgolj direktor. Poleg tega sta z direktorjem delala skupaj in bi slednji gotovo opazil, da ga ni, saj bi verjetno porabil kar nekaj časa, da bi lahko presnel posnetek iz videonadzornega sistema. S … je bil preko Viberja povezan le preko njegove zasebne številke (…), ter ne preko njegove službene številke (…), pri čemer v času od 6. 1. 2021 do 1. 2. 2021 z njim preko Viberja sploh ni komuniciral. Z bivšim delodajalcem, pri katerem je bil zaposlen od dne 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 ima odprtih več sodnih postopkov. Septembra 2021 je izvedel, da je direktor bivšega delodajalca zoper njega na vse policijske postaje, na območju katerih je kot varnostnik izvajal ukrepe, sprožil več kazenskih ovadb in postopkov, eden izmed njih je očitni tudi predmetni. Meni, da gre s strani bivšega delodajalca za maščevanje in diskreditacijo ter da so lahko prirejeni tudi posnetki oziroma »screenshoti« posnetkov telefona, zato naj se preveri pristnost fotografij in videoposnetkov oziroma virov, iz kjer so bili poslani. Za priči je bivši delodajalec predlagal … ter …, kateri se medsebojno poznajo že več let in so osebni prijatelji. Kritičnega dne 8. 1. 2021, so na kraj dogodka prišli policisti in praviloma zasegli posnetke videonadzornih kamer. Kršitelj predlaga, da se prekršek o postopku zaradi pomanjkanja dokazov o storitvi prekrška ustavi.
II.
(Dopolnitev dokaznega postopka - zaslišanje prič)
Prekrškovni organ je za dne 8. 8. 2022 z namenom ugotovitve dejanskega stanja ter v skladu z načelom materialne resnice razpisal zaslišanje treh prič, in sicer …, … ter …, z možnostjo podaje predhodne pisne izjave. Zaslišanja se je dne 8. 8. 2022 udeležila zgolj priča …, preostali dve priči, … ter …, pa sta pisni izjavi poslali predhodno. V vabilu je bilo poleg pisno zastavljenih vprašanj priložen tudi poziv, da predložijo (natisnjen) zaslon posnetka mobilnega telefona, iz katerega je razvidno, da je bil s strani kršitelja, dne 8. 1. 2021 preko aplikacije Viber, poslan posnetek zaslona kamere videonadzora varovanega območja …. Vabilo, z navedbo, da lahko aktivno prisostvuje zaslišanju, je bilo dne 20. 7. 2022 poslano tudi kršitelju, z vabilom se je kršitelj z nastopom fikcije vročitve seznanil dne 8. 8. 2022, dokazno gradivo pridobljeno na zaslišanju oziroma pisno pridobljene izjave prič pa so bile kršitelju poslane v seznanitev in izjavo naknadno, vse navedeno pa izhaja tudi iz predmetnega spisa.
Na zaslišanju je priča … potrdila, da je od kršitelja dne 8. 1. 2021 ob 23:24 uri na svoj mobilni telefon (…), preko aplikacije Viber, prejela posnetek iz trgovine …. v trgovskem centru …. Iz vsebine posnetka izhaja, da je osumljenec tatvine zbežal … in kršitelju. Priči je kršitelj povedal, da je posnetek poslal kot zanimivost, in sicer kako je … nesposoben. Priložila je tudi posnetek zaslona svojega mobilnega telefona, o posnetku je kasneje povedala direktorju, ki je na posnetku, ta pa je ugotovil, da je posnetek prejel še en sodelavec …. Priča je potrdila, da imajo dostop do videonadzora licenčni varnostniki, ko varujejo objekte.
Priča … je v okviru svoje izjave navedel, da je na svoj mobilni telefon dne 7. 3. 2021 od kršitelja prejel posnetek videonadzora iz drogerije …o., iz posnetka pa se vidi, da je osumljenec tatvine, … in kršitelju zbežal iz prostorov za zadržanje osebe v trgovini …v trgovskem centru …. Kršitelj mu je poslal posnetek preko spletne aplikacije Messenger in pod posnetek napisal, kako je … nesposoben. Po nekem času je kršitelj posnetek izbrisal, kar izhaja iz posnetka zaslona, ki ga je priča tudi predložila. Videoposnetek priča hrani, saj se je posnetek avtomatično shranil na njegovem telefonu. Posnetka priča ni pošiljala naprej, ga pa je pokazala direktorju. V času posnetka je priča uporabljala dve telefonski številki, številke … ne uporablja več, na številki … je pa še vedno dosegljiva. Priča je potrdila da imajo v okviru delovnih obveznosti varnostniki dostop do videonadzornega sistema.
Priča … je na zaslišanju z dne 8. 8. 2022 izpovedal, da je kot varnostni menedžer zaznal kršitve Zakona o zasebnem varovanju, in sicer da je kršitelj storil več kaznivih dejanj ter da je zoper kršitelja sprožil več postopov. V letu 2021 je na naslov pravne osebe, družbe …. katere sam je direktor oziroma zakoniti zastopnik, prejel anonimno pisanje z več dokazili (priloženo na zapisnik), v zvezi s katerim je začel zadevo preverjati pri sodelavcih in na podlagi katerega je dne 5. 9. 2021 podal prijavo na Policijo. Priča je izpovedala, da je po prejetem anonimnem pismu poklical več varnostnikov, ki so mu dejali, da so prejeli več različnih spornih videoposnetkov, da pa se ne želijo vmešavati, priči - varnostnica … ter … pa sta potrdila, da še vedno imata sporni posnetek, priča .. mu ga je poslala, … pa mu ga je pokazal. … je tudi menjala telefon v letu 2022. Priča je na zaslišanju nadzornici na svojem telefonu pokazala posnetek, ki mu ga je posredovala … dne 7.9.2021. Priča … meni, da če je kršitelj na ta dan delal, je imel dne 8.1.2021 pooblastila za dostop do videonadzornega sistema varovanega območja … drogerija, kot varnostnik je imel namreč pravico vpogleda do 3 dni za nazaj, dostop do videonadzornega sistema imajo vsi varnostniki, vsi tudi uporabljajo enako geslo. Priča … je priložil dokazilo, natisnjen zaslon posnetka mobilnega telefona …, iz katerega je razvidno, da ji je bil s strani kršitelja dne 8. 1. 2021 preko aplikacije Viber, poslan posnetek zaslona kamere videonadzora varovanega območja …. ter tudi posnetek zaslona, iz katerega izhaja nadaljnje dopisovanje med kršiteljem (…) in ….
III.
(Dodatna izjava kršitelja po dopolnitvi dokaznega postopka)
V zvezi s prekrškom pod točko a)
IP je v nadaljevanju dne 20. 9. 2022 kršitelju v seznanitev in izjavo poslal novo pridobljeno dokazno gradivo - pridobljene izjave prič (pisno ter ustno na zapisnik). Organ povzema le relevantne navedbe, na druge pa opozarja ob zaključku odločbe s pojasnilom, zakaj so v tem postopku pravno nepomembne. Kršitelj je v izjavi navedel:
- Da je prekrškovni prgan pristranski, saj je onemogočil kršiteljevo sodelovanje pri zaslišanju dne 8. 8. 2022. Tega dne je bil malo pred 9. uro seznanjen z vabilom za ta dan, prekrškovnemu organu pa je pojasnil, da se zaslišanja ne bo mogel udeležiti ter zaprosil, da se zaslišanje preloži, čemer pa ni bilo ugodeno, zaradi česar mu je bila kršena pravica do obrambe oziroma izjave. Nadzornica je priči vnaprej poslala kup specifičnih vprašanj, drugače pa izhaja iz uradnega zaznamka z dne 9. 8. 2022, kjer navaja, da prijavitelj ni bil vnaprej seznanjen z vprašanji nadzornice.
- Da se je prekrškovni organ vnaprej odločil, da je kršitelj storil očitani prekršek z dne 8. 1. 2021.
- V zvezi s pisnima izjavama obeh prič, tako … kot …, kršitelj navaja, da jih ne sprejema, saj ni izkazano, da sta izjavi dejansko napisali priči, izjavi sta si v delu tudi identični, kršeno pa je tudi načelo neposrednega zaslišanja prič.
- Da mu je bila kršena pravica do obrambe, ker organ ni omogočil vpogleda v spis dne 30. 9. 2022, temveč je lahko v predmetni spis vpogledal šele en dan preden se je iztekel 5 dnevni rok za izjasnitev.
- Da je prekrškovni organ v ponovem obvestilu o prekršku spremenil opis prekrška, posredovanja posnetka … se ne omenja več, glede posredovanja posnetka … pa se za razliko od prvega očitka navaja, da je kršitelj posnetek posredoval preko Messenegerja (in ne več preko Vibra) dne 7. 3. 2021 (in ne več dne 8. 1. 2021).
- … v izjavi navaja, da naj bi mu kršitelj pod posnetek napisal, kako je prijavitelj nesposoben in da naj bi kršitelj po nekem času ta posnetek zbrisal, prijavitelj pa v ovadbi na PP Šiška izjavi, da je kršitelj … klical in mu to ustno povedal. Če se sledi navedbam …, bi potem na posnetku zaslona, ki ga je priložil pisni izjavi, bilo razvidno, da je kršitelj zbrisal dve zadevi (sporni posnetek in omenjeni komentar), ne pa samo eno (kot izhaja iz posnetka zaslona).
- Prijavitelj zraven zapisnika o sprejemu ustne ovadbe z dne 7. 9. 2021 (PP Šiška) ni predložil posnetka zaslona, ki bi izkazoval, da je kršitelj sporni posnetek poslal ….
- Da so dokazne listine, ki se nanašajo na “screen shote” posnetkov iz telefonov, pri prekrškovem organu ponarejene, v zvezi s tem, kako lahko je prirediti “screen shote” kršitelj posreduje tudi dokaze, da gre pri priloženih posnetkih zaslonov za fotomontažo pa primeroma kršitelj dokazuje tudi s prilogami.
- Da je … kot priča povedal, da naj bi družba … vodila evidence uporabe videoandzornega sistema, ki pa je ni predložil in je prekrškovni organ od njega tudi ni zahteval, s predložitvijo te evidence bi se gotovo izkazalo, da je v videonadzorne sisteme posegal … in ne kršitelj.
- V zvezi z izjavo…, in sicer da je od kršitelja dne 7. 3. 2021 na svoj telefon preko aplikacije Messager prejel posnetek videonadzornega sistema iz drogerije … v trgovskem centru …, kršitelj trdi, da to sporočilo ni bil posnetek z dne 8. 1. 2021 saj z njim ni razpolagal, zakaj točno bi brisal sporočilo, se kršitelj ne spomni več, ob tem pa navaja, da so si sodelavci prepošiljali šale iz aplikacije “tik tok”. V primeru, da je kakšno sporočilo kršitelj kdaj brisal, je bilo to zato, ker je ocenil, da vsebina vseeno ni primerna za posredovanje naprej.
- Da je prijavitelj na zaslišanju navedel, da junija 2022 ni imel več na razpolago posnetka zaslona telefona …, iz katerega naj bi bilo razvidno, da naj bi ji kršitelj poslal sporni posnetek, v nadaljevanju pa nadzornicama predloži omenjeni posnetek.
- Da želi, da se preveri pristnost dokazov, ki ga obremenjujejo, torej pristnost fotografij, videoposnetkov in virov, iz kje so bili poslani.
- Za svoje navedbe kršitelj prilaga dokaze in predlaga, da se izvede dokaz z izvedencem za telekomunikacije.
IV.
(Izjava kršitelja)
V zvezi s prekrški pod točko b) in c)
IP je v nadaljevanju dne 20. 9. 2022 kršitelju v seznanitev in izjavo poslal novo pridobljeno dokazno gradivo - pridobljene izjave prič (pisno ter ustno). Organ povzema le relevantne navedbe, na druge pa opozarja ob zaključku odločbe s pojasnilom, zakaj so v tem postopku pravno nepomembne. Kršitelj je v izjavi navedel:
- Da prekrškov ni storil ter izpostavlja, da bi bilo vodenje postopkov zaradi zastaranje nedopustno, pri čemer se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča (VSL sklep PRp 249/2016). Razišče naj se način nastanka listin v spisu oziroma naj se dokaže, da je bil kršitelj pošiljatelj očitanega. V skupino …, ki se omenja in za katero sicer ni izkazano, da bi v resnici obstajala, bi lahko posnetke delil nekdo drug. Prijavitelj želi pokazati, kot da jih je pošiljal kršitelj, celotno komunikacijo pa je lahko ustvaril in priredil ravno prijavitelj.
- Da je iz zaslišanja prijavitelja in pisnih izjav prič razvidno, da so ravno oni tisti, ki shranjujejo, delijo, dajejo na vpogled sporne posnetke. Od kršitelja je prijavitelj tudi želel, da v času njegove zaposlitve pri njemu na skrivaj slika prijete osebe.
- Da sami posnetki zaslonov za vseh 55 prekrškov predstavljajo nezakonito obdelavo osebnih podatkov in s tem nedovoljen dokaz.
- Da gre za fotomontažo posnetkov zaslona, in sicer je v primeru posnetka zaslona, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je kršitelj v skupini … superadmin, očitno prirejen (pod rubriko člani – members in med superadminom je vmes precej praznega prostora, kar pomeni, da je nekdo zbrisal določeno vsebino iz vseh 147 listnik posnetkov zaslona, ki jih je predložil prijavitelj).
- Da je v času zaposlitve pri prijavitelju obstajala tudi Viber skupina z naslovom Proline varovanje, kjer je več varnostnikov (med njimi tudi vse tri priče) objavljalo slike prijetih oseb pri tatvinah. Dokazil kršitelj ni predložil, ker je zapustil skupno, bi pa se lahko obstoj skupine, njeno vsebino ter člane preveriti pri podjetju Viber. Predlagani priči sta imeli dostop do prijetih oseb pri tatvini, varnostniki iz sosednjih objektov pa so si pri postopkih večkrat pomagali in sodelovali.
- Da se o očitanih 54 prekrških podrobneje ne more izjasniti, na kopijah namreč ni vidna telefonska številka, kršitelj tudi zahteva, da se z gotovostjo izkaže, kdo je bil pošiljatelj sporne vsebine.
- Kršitelj želi, da se preveri pristnost dokazov, ki ga obremenjujejo, torej pristnost fotografij, videoposnetkov in virov, iz kjer so bili poslani.
- Kršitelj je za svoje navedbe priložil tudi dokaze in med drugim predlagal, da se izvede dokaz z izvedencem za telekomunikacije.
V.
(Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov)
Pravne podlage
V členu 4(1) Splošna uredba o varstvu podatkov osebne podatke opredeljuje kot »katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika«.
V členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov je obdelava osebnih podatkov opredeljena kot »vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje«.
Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-2 in Splošni uredbi o varstvu podatkov, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi, če gre za osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov (člen 2(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov).
Obdelava osebnih podatkov je zakonita le v kolikor so izpolnjeni pogoji iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov in kadar je v skladu z namenom zbiranja osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov mora tako imeti za zakonito obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki predpisuje, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.
Skladno z 8. členom ZVOP-1, se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
VI.
(ugotovitve prekrškovnega organa in dokazna ocena)
Ugotovitve prekrškovne organa in dokazna ocena v zvezi s prekrškom pod točko a)
Prekrškovni organ je postopek o prekršku zoper kršitelja uvedel na podlagi dokumentov, ki so bili prekrškovemu organu poslani s strani Policijske postaje Ljubljana Šiška, in sicer Predloga za uvedbo postopka o prekršku na podlagi 1. odst. 50. člena ZP-1. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil kršitelj dne 8. 1. 2021 zaposlen pri pravni osebi ….., navedenega dne pa je opravljal dela in naloge varnostnika na varovanem območja ….. Navedeno izhaja tako iz izjave pravne osebe, …. - kršiteljevega delodajalca kot tudi izjave samega kršitelja ter v postopku pridobljenih izjav prič. Da je bil kršitelj v okviru opravljanja svojih delovnih obveznosti seznanjen s pravili varstva osebnih podatkov izhaja iz navedbe ter predloženih dokazil njegovega delodajalca, slednji pa je prav tako potrdil, da kršitelj kritičnega dne ni razpolagal s službenim telefonom oziroma mu ni bila dodeljena službena telefonska številka ter da je sporni posnetek zaslona kamere videonadzora varovanega območja … drogerija naredil samovoljno, brez kakršnihkoli navodil delodajalca. Da je imel kršitelj dostop do videonadzornega sistema so potrdile v postopku vse tri zaslišane priče, …., in sicer natančneje, da imajo dostop do videonadzora licenčni varnostniki, ko varujejo objekte, vsi pa uporabljajo enako geslo.
Da je kršitelj kritičnega dne 8. 1. 2021, z mobilnim telefonom nezakonito naredil posnetek zaslona kamere videonadzora varovanega območja …drogerija, na katerem sta, poleg kršitelja, dva vidna in določljiva posameznika ter ta posnetek istega dne ob 23:24 uri preko mobilnega telefona (številka …) z uporabo aplikacije Viber poslal na mobilni telefon … (številka …) ter z uporabo aplikacije Messenger dne 7. 3. 2021 poslal še na mobilni telefon …, je v postopku potrdilo več prič, in sicer ….. … je v svoji pisni izjavi z dne 29. 7. 2022 potrdila, da je dne 8. 1. 2021 ob 23.24 uri na svoj mobilni telefon s strani kršitelja prek aplikacije Viber prejela sporni posnetek. Priča je v svoji izjavi podrobno in natančno opisala dogajanje na posnetku, opisano pa se ujema tudi iz izpovedi dveh drugih prič ter z vpogledom v posnetek s strani prekrškovnega organa samega, saj je posnetek priča priložila svoji izjavi. Iz posnetka zaslona je tako razviden pošiljatelj, …, vsebina dogajanja ter datumska in časovna opredelitev, tj. dne 8. 1. 2021 ob 23:24 uri. Prav tako je priča izpovedala, da je o posnetku povedala direktorju, ki je na posnetku ter potrdila, da je ta v nadaljevanju ugotovil, da je posnetek prejel tudi še sodelavec …, ki je kot priča v tem postopku v nadaljevanju podal svojo pisno izjavo. Priča … je potrdila, da je dne 7. 3. 2021 od … prejela sporni posnetek videonadzora iz drogerije …, prav tako je v izjavi podrobno opisala dogajanje na posnetku, ki se ujema s predhodno opisanim dogajanjem, ki sta ga izpovedala že … v že predhodnem Predlogu za uvedbo postopka o prekršku. … je priložil posnetek zaslona, na podlagi katerega pa je prekrškovni organ ugotovil, da mu je kršitelj preko spletne aplikacije Messanger dne 7.3. 2021 poslal dve sporočili, vendar pa je prvo sporočilo na posnetku zbrisano (… unsent a messege), drugo pa predstavlja zgolj emotikon. … je v svoji izjavi navedel, da sporni videoposnetek še vedno hrani, saj se je avtomatično shranil na telefon. … je potrdil, da je sporni posnetek kršitelj poslal tudi ….
Priča …, sicer direktor oziroma zakoniti zastopnik …., ki je bil v času kritičnega dogodka tudi delodajalec kršitelja, je navedel, da je v mesecu septembru 2021 prejel anonimno pisanje z več dokazili, ki obremenjuje kršitelja. V zvezi s prejeto dokumentacijo je podal tudi prijavo na Policijo. V nadaljevanju je od obeh prič, … ter … tudi prejel oziroma dobil na vpogled sporni videoposnetek, katerega naj bi jima poslal kršitelj. V okviru zaslišanja je priča predložila tudi dokazilo, in sicer natisnjen zaslon posnetka mobilnega telefona …, iz katerega je razvidno, da ji je bil s strani kršitelja, dne 8. 1. 2021 preko aplikacije Viber poslan posnetek zaslona kamere videonadzora varovanega območja …. Ob vpogledu v natisnjeno dokazilo prekrškovni organ ugotovi, da gre za enako natisnjeno dokazilo, kot ga je predhodno v svoji izjavi predložila tudi …. Prekrškovni organ ob vpogledu v dokazilo ne podvomi v pristnost listine. V okviru zaslišanja je priča tudi na svojem telefonu pokazal sporni posnetek, ki mu ga je posredovala …. V nadaljevanju je priča predložila tudi dodatna dokazila s strani priče …, in sicer nadaljnjo pisanje med kršiteljem in …, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je posnetek poslal … iz telefonske št. .. Prekrškovni organ je vpogledal v posredovan dokaz ter ugotovil, da ima ustvarjen profil .. telefonsko številko …, da sta bili preko aplikacije Viber dve sporočili z dne 8.1.2021 s strani … zbrisani (.. deleted a message), vidna pa je tudi nadaljnja komunikacija med posameznikoma, katera se nanaša na predhodno (zbrisano) sporočilo (0603-35/2022/22).
Da je kršitelj dne 8.1.2021 storil omenjeni prekršek, je prekrškovni organ ugotovil na podlagi posredno in neposredno izvedenih dokazov, in sicer pridobljenih izjav kršiteljevega delodajalca, materialnih dokazov oziroma posnetkov, pridobljenih pisnih izjav prič – v čigar identifikacijo se organu ne poraja dvom, ter neposredno zaslišane priče. Nedvomno je, da je kršitelj dne 8. 1. 2021 z mobilnim telefonom naredil posnetek zaslona kamere videonadzora varovanega območja …drogerija, na katerem sta, poleg kršitelja, dva vidna in določljiva posameznika ter ta posnetek istega dne ob 23:24 uri preko mobilnega telefona (….) z uporabo aplikacije Viber poslal na mobilni telefon … (..) ter z uporabo aplikacije Messenger dne 7. 3. 2021 poslal še na mobilni telefon …. Izpovedbe glede dogajanja na spornem posnetku se s strani vseh treh prič skladne. Da kršitelj ni uporabljal navedene telefonske številke, sam tudi ne zanika. Tako priča .. kot tudi … sta priložila enaka posnetka zaslona ter tudi sam posnetek. Prekrškovni organ je tudi sam vpogledal v posnetek in se prepričal, da je izpovedba vseh treh zaslišanih prič glede vsebine posnetka resnična in skladna. Da je kršitelj naknadno zbrisal posnetek, ki ga je poslal …, izhaja tudi iz naknadno priložene dokumentacije, pri čemer nadaljnja še obstoječa komunikacija med njo in kršiteljem potrjuje opisano dogajanje na »zbrisanem« posnetku. Da imata kršitelj in bivši delodajalec odprte (sodne) spore, je prekrškovni organ vzel na znanje, vendar pa navedeno ne vpliva na ugotovljeno dejstvo kršitve. Prekrškovni postopek ni namenjen medsebojnemu obračunavanju med udeleženci, temveč ugotovitvi dejanskega stanja, umestitvi spornega ravnanja v okvir pravne norme – prepovedi oziroma zapovedi, okoliščin prekrška ter navsezadnje same odgovornosti kršitelja.
Glede materialnih in procesnih ugovorov kršitelja ter očitkov o nezakonitosti vodenja postopka s strani prekrškovnega organa slednji navaja, da pravica do izjave kršitelju ni bila v postopku nikoli kršena, kršitelj je bil v vsakem pisnem obvestilu obveščen, da ima možnost vpogleda v spis, prav tako ga je prekrškovni organ ob novo pridobljenih dokazih ter s tem povezanimi spremembi opisa oziroma same kvalifikacije prekrška vedno seznanil z novim oziroma dodatnim obvestilom o prekršku, ga pozval k izjavi ter mu vsakič znova omogočil, da se je z dokazi seznanil ter podal o tem tudi svojo izjavo. Ob predhodnem dogovoru mu je pravočasno omogočil vpogled v spis, v celoti pa je bil seznanjen tako s pridobljenimi izjavami prič, zapisniki ter dokazili, o dokaznem gradivu pa je vsakič podal tudi svojo izjavo (dokumenti št. 0603-35/2022/4,5,6,30,31,32,33,36,37). Glede razpisanega zaslišanja prič in očitka, da kršitelju ni bila dana možnost, da zaslišanju pravočasno prisostvuje, iz uradnega zaznamka (številka: 0603-35/2022/15) izhaja, da je vabilo kršitelj prejel šele po 15 dnevnem nastopu fikcije vročitve, torej na dan razpisanega zaslišanja, tj. 8. 8. 2022. Tega dne je organ okoli 9. ure prejel klic kršitelja, z zaprosilom, da organ preloži zaslišanje iz razloga, ker nima časa za priprave na omenjeno zaslišanje, pošiljka pa mu predhodno ni bila vročena, ker je bil kršitelj na dopustu. Kršitelju je bilo v omenjenem telefonskem razgovoru podrobno pojasnjeno, da iz razloga ekonomičnosti hitrega postopka o prekršku zaslišanje ne bo prestavljeno, da ima kršitelj še vedno možnost, da zaslišanju prisostvuje, saj je med telefonskim pogovorom okoli 9. 00 ure ter razpisanim zaslišanjem ob 13. 00 uri še vedno 4 ure časovnega razpona, ter da zaslišanje ob 10. in 12. uri ne bo opravljeno, ker je IP prejel pričini izjavi pisno. Kršitelj je navedel, da ima ta dan izpit. V nadaljevanju mu je bilo tudi pojasnjeno, da bo zaradi zagotavljanja načela kontradiktornosti z novo pridobljenimi dokazi seznanjen naknadno v pisni obliki, ter da bo imel v zvezi z morebitnimi novimi dokazi, ki jih bo organ prejel v okviru zaslišanja, možnost podati svojo izjavo, ki bo upoštevana v prekrškovnem postopku. Kršitelju je bil na kratko opisan potek hitrega postopka o prekršku po ZP-1. Kot izhaja to iz uradnega zaznamka državna nadzornica razlogu za preložitev obravnave ni ugodila, ker bi s tem nastali organu in priči dodatni stroški, prav tako pa gre za hitri postopek, pravica do izjave kršitelja glede morebitno novo pridobljenih dokazov pa kršitelju v nadaljevanju postopka ni bila kršena. Organ je namreč enako postopal v zvezi s pridobljenimi pisnimi izjavami dveh preostalih prič, ki so, namesto udeležbe na ustnem zaslišanju, poslali prekrškovnemu organu izjavo pisno, kršitelj pa je imel možnost seznanitve z dokaznim gradivom in podaje izjave. Kršitelj je bil predhodno seznanjen s postopkom, ki teče zoper njega, obravnava pa je bila razpisana zaradi preveritve dosedanjih navedb in ugotovitve materialne resnice, dne 19. 4. 2022 mu je bilo poslano pisno obvestilo o prekršku, dne 9. 5. 2022 pa je pri IP opravil pregled in kopiranje prekrškovnega spisa oziroma zahtevanih dokumentov. V omenjenem poslanem obvestilu o prekršku ga je organ tudi seznanil, da lahko na podlagi 82. člena ZUP v povezavi z 58. členom ZP-1, v prostorih prekrškovnega organa v času uradnih ur ob predhodni najavi opravi vpogled v predmetni spis, s čimer se bo lahko seznanil z dokazili, s katerimi razpolaga prekrškovni organ. Z vprašanji državne nadzornice, ki so bili postavljeni priči dne 8. 8. 2022 ob 13. 00 uri, kršitelj tudi ni bil vnaprej seznanjen. Kot izhaja torej iz uradnega zaznamka, kršitelj sam ni bil z vprašanji seznanjen, tako da ne drži kršiteljeva navedba, da iz uradnega zaznamka izhaja, da naj priče ne bi bile seznanjene s vprašanji. Priče so bile predhodno seznanjene z vprašanji, saj jim je organ dal možnost pisne predhodne izjave, kršitelju samemu pa vprašanja niso bila znana, saj njegovo zaslišanje ni bilo predvideno. Prav tako organ negira kršiteljevo navedbo glede njegove pristranskosti oziroma o tem, da se je prekrškovni organ vnaprej odločil, da je kršitelj storil očitani prekršek z dne 8. 1. 2021. Navedeno prekrškovni organ utemeljuje z večimi opravljenimi procesnimi dejanji, ki jih je organ v hitrem prekrškovnemu postopku konkretno opravil (pozivi, poizvedbe, zaslišanja ipd). Dodatno pa tudi zaradi nesmotrnosti oziroma zaradi neekonomičnosti postopka prekrškovni organ zoper kršitelja tudi ni uvedel dodatnega prekrškovnega postopka (št: 0603-35/2022/29 z dne 19. 9. 2022).
Vse druge dokazne predloge je organ zavrnil, ker je bilo dejansko stanje že dovolj razjasnjeno in je bilo mogoče v skladu z načelom ekonomičnosti, proste presoje dokazov ter materialne resnice mogoče o storitvi in odgovornosti za prekršek odločiti z zadostno stopnjo verjetnosti že na podlagi zgoraj povzetih izvedenih dokazov, dodatno pa je predlog za postavitev izvedenca prekrškovni organ zavrnil, saj pri ugotavljanju okoliščin prekrška ne gre za dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje.
Ugotovitve prekrškovne organa in dokazna ocena v zvezi s prekrški pod točko b) in c)
Prekrškovni organ je postopek o prekršku zoper kršitelja uvedel na podlagi dokumenta številka: 0603-35/2022/24 z dne 23. 08. 2022 (06110-369/2022/1 z dne 8.8.2022), v okviru katerega je bil prekrškovni organ seznanjen s prijavo kršitve varstva osebnih podatkov zoper kršitelja, ker je ta s svojim telefonom naredil več fotografij in videoposnetkov zaslonov, na katerih so bili posnetki nadzornih kamer v trgovinah, kjer je kršitelj delal kot varnostnik, takrat zaposlen v družbah …. Leta 2021 je posameznik na naslov podjetja …. prejel anonimno prijavo, na podlagi katere je dne 5.9.2021 na Policijsko postajo Ljubljana Vič naznanil sum storitve kaznivega dejanja. Nadzornicama je izročil listinske izpise iz aplikacije Viber (147 strani), ki jih je prejel v kuverti in iz katerih je razvidno, da je kršitelj naredil več fotografij in videoposnetkov, na katerih so osebe, ki so jih nadzorne kamere posnele pri tatvinah. Iz izpisov je razvidno, da je kršitelj te osebe in njihove osebne dokumente fotografiral ter vse skupaj objavljal v aplikaciji Viber, v skupni …, ki jo je ustanovil.
Posebej glede prekrškov pod točko b)
Prekrškovni organ je opravil vpogled v prejeto dokumentacijo, izpeljal dokazni postopek in ugotovil, da je kršitelj kot odgovorna oseba pravne osebe …. v obdobju od 17. 04. 2019 do 23. 04. 2019, v Ljubljani, z uporabo mobilnega telefona preko aplikacije Viber v skupino »SECURITY« s sedmimi člani – posamezniki, kot »superadmin«, posredoval osebne podatke štirih posameznikov), ne da bi za takšno obdelavo osebnih podatkov navedenih posameznikov (izdelava fotografij njihovih osebnih izkaznic, potnih listov in fotografij posameznika ter nadaljnjo posredovanje in razkrivanje teh fotografij tretjim osebam) imel podlago v zakonu, saj jih ni obdeloval za namen izvajanja nalog varovanja na varovanem območju …, ali za druge zakonite namene v okviru opravljanja njegovih del in nalog varnostnika v podjetju …., za obdelavo osebnih podatkov pa tudi ni imel osebnih privolitev posameznikov, na katere so se osebni podatki nanašali, s čimer je 4 krat (z obdelavo osebnih podatkov vsakega posameznika po enkrat) kršil 8. člen ZVOP-1. Prekrške je kršitelj storil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe …., (v času storitve prekrška je bil pooblaščen opravljati dela in naloge Varnostnika varovanega območja …) ter z njenimi sredstvi (z opravljanjem del v prostorih varovanega območja ….).
Prekrškovni organ je slednje ugotovil na način, da je dne 6. 9. 2022 (št. 0603-35/2022/28) prejel odgovor pravne osebe …, in sicer je pravna oseba na predhoden poziv s strani prekrškovnega organa pojasnila, da je bil kršitelj v času storitve prekrška zaposlen pri njih na delovnem mestu varnostnik ter je opravljal dela iz opisa del in nalog Varnostnika. V okviru svojega delovnega mesta je na dan 17. 4. – 19. 4. 2019 in 23. 4. 2019 delo opravljal na objektu …. Pri vpogledu v listinske izpise iz aplikacije Viber (147 dobro vidnih strani) je prekrškovni organ ugotovil, da je kršitelj v obdobju od 17. 04. 2019 do 23. 04. 2019, v Ljubljani, preko telefonske aplikacije Viber kot »superadmin« znotraj skupine z nazivom »…, s sedmimi člani, posredoval osebne podatke štirih posameznikov (Vrste osebnih podatkov: fotografija potnega lista, osebne izkaznice in fotografija posameznika) brez zakonite podlage.
Kršitelj v svoji izjavi ni predlagal nobenega relevantnega dokaza, da bi prekrškovni organ prepričal v nasprotno. Kršiteljeve navedbe, da gre za fotomontažo so zgolj pavšalne navedbe, za slednje pa kršitelj tudi ni predlagal nobenega relevantnega in konkretnega dokaza, ki bi se lahko učinkovito izvedel v hitrem postopku z upoštevanim načelom proste presoje dokazov ter načela ekonomičnosti ter da bi, navsezadnje lahko organ prepričal v nasprotno. Vse druge dokazne predloge je organ zavrnil, ker je bilo dejansko stanje že dovolj razjasnjeno in je bilo mogoče v skladu z načelom ekonomičnosti, proste presoje dokazov ter materialne resnice mogoče o storitvi in odgovornosti za prekršek odločiti z zadostno stopnjo verjetnosti že na podlagi zgoraj povzetih izvedenih dokazov, dodatno pa je predlog za postavitev izvedenca zavrnilo, saj pri ugotavljanju okoliščin prekrška ne gre za dejstvo, za ugotovitev katerega je potrebno strokovno znanje.
Posebej glede prekrškov pod točko c)
Prekrškovni organ je opravil vpogled v prejeto dokumentacijo, izpeljal dokazni postopek in ugotovil, da je kršitelj kot odgovorna oseba pravne osebe …. v obdobju od 04. 10. 2019 do 26. 06. 2020, v Ljubljani, z uporaba mobilnega telefona preko aplikacije Viber v skupino »SECURITY« s sedmimi člani – posamezniki, kot »superadmin«, posredoval osebne podatke 50 posameznikov, ne da bi za takšno obdelavo osebnih podatkov navedenih posnetih oseb (izdelava fotografij njihovih osebnih izkaznic, potnih listov, izkaznic prosilcev za mednarodno zaščito, dijaških in mednarodnih dijaških izkaznic, vozniškega dovoljenja, posnetkov zaslona kamere videonadzora ter nadaljnjo posredovanje in razkrivanje teh fotografij in posnetkov tretjim osebam) imel podlago v zakonu, saj jih ni obdeloval za namen izvajanja nalog varovanja na varovanem območju … ali za druge zakonite namene v okviru opravljanja svojih del in nalog varnostnika v podjetju …., za obdelavo osebnih podatkov pa tudi ni imel osebnih privolitev posameznikovih, na katere so se osebni podatki nanašali, s čimer je 50 krat (z obdelavo osebnih podatkov vsakega posameznika po enkrat) kršil 8. člen ZVOP-1. Kršitelj je navedenih 50 prekrškov storil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe …., (v času storitve prekrška je bil pooblaščen opravljati dela in naloge …) ter z njenimi sredstvi (z uporabo službenega računalnika in dostopnih pravic do zbirke video nadzornega sistema, ki so mu bile dodeljene za namen opravljanja njegovih delovnih nalog v … ter z opravljanjem del v prostorih varovanega območja ….), zaradi česar na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 15.a člena ZP-1 za prekršek odgovarja kot odgovorna oseba pravne osebe.
Prekrškovni organ je slednje ugotovil na način, da je dne 31.8.2022 št. 0603-35/2022/27 prejel odgovor pravne osebe …, in sicer je pravna oseba na predhoden poziv s strani prekrškovnega organa pojasnila, da je bil kršitelj v času storitve prekrška (od 18. 9. 2019 do 31. 12. 2020) zaposlen pri njih na delovnem mestu varnostnik ter je opravljal fizično varovanje v trgovini …. Pri vpogledu v izpise iz aplikacije Viber (147 dobro vidnih strani) je prekrškovni organ ugotovil, da je bil kršitelj v obdobju od 04. 10. 2019 do 26. 06. 2020, v Ljubljani, preko telefonske aplikacije Viber kot »superadmin« znotraj skupine z nazivom »…, s sedmimi člani, posredoval osebne podatke 50 posameznikov (Vrste osebnih podatkov: izdelava fotografij njihovih osebnih izkaznic, potnih listov, izkaznic prosilcev za mednarodno zaščito, dijaških in mednarodnih dijaških izkaznic, vozniškega dovoljenja, posnetkov zaslona kamere videonadzora ter nadaljnjo posredovanje in razkrivanje teh fotografij in posnetkov tretjim osebam) brez zakonite podlage.
Kršitelj v svoji izjavi ni predlagal nobenega relevantnega dokaza, da bi prekrškovni organ prepričal v nasprotno. Kršiteljeve navedbe, da gre za fotomontažo so zgolj pavšalne navedbe, za slednje pa kršitelj tudi ni predlagal nobenega relevantnega in konkretnega dokaza, ki bi se lahko učinkovito izvedel v hitrem postopku z upoštevanim načelom proste presoje dokazov ter načela ekonomičnosti ter da bi, navsezadnje lahko organ prepričal v nasprotno. Vse druge dokazne predloge je organ zavrnil, ker je bilo dejansko stanje že dovolj razjasnjeno in je bilo mogoče v skladu z načelom ekonomičnosti, proste presoje dokazov ter materialne resnice mogoče o storitvi in odgovornosti za prekršek odločiti z zadostno stopnjo verjetnosti že na podlagi zgoraj povzetih izvedenih dokazov, dodatno pa je predlog za postavitev izvedenca zavrnilo, saj pri ugotavljanju okoliščin prekrška ne gre za dejstvo, za ugotovitev katerega je potrebno strokovno znanje.
Sklepno organ v zvezi s prekrški, opisanimi pod točko a, b, in c navaja tudi samo dano izjavo kršitelja, in sicer da je v času kršiteljeve zaposlitve preko aplikacije Viber obstaja skupina z naslovom …, kjer je več varnostnikov (med njimi tudi vse tri priče) objavljalo slike prijetih oseb pri tatvinah. Dokazil kršitelj ni predložil, ker je skupino zapustil, bi pa se lahko obstoj skupine, njeno vsebino ter člane preverilo pri podjetju Viber. Organ navedeno ni upošteval kot dokaz temveč kot indic, da so torej tovrstne skupine obstajale ter da je tudi sam sodeloval pri tovrstnih dejanjih oziroma praksah.
VII.
(Sklep)
Na podlagi zgoraj navedenega je prekrškovni organ zaključil, da je kršitelj z v izreku odločbe opisanimi ravnanji pod točko a, b in c izpolnil zakonske znake prekrškov po drugem odstavku 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, za vsak prekršek pa je predpisana globa od 830 do 2.080 EUR. Kršitelju se zato na podlagi drugega odstavka 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1 in ob uporabi tretjega odstavka 52. člena ZP-1 in 1. odst. 27. člena ZP-1, za vsakega od zgoraj opredeljenih 55 prekrškov določi globa v znesku 830 EUR. Kršitelju se v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZP-1 in ob upoštevanju prvega, drugega in tretjega odstavka 26. člena ZP-1 ter 4. alineje drugega odstavka 17. člena ZP-1, za vse opredeljene istovrstne prekrške v steku namesto enotne sankcije (globe), ki je v seštevku presega maksimalno dopusten znesek globe 20. 000 EUR, izrekla enotna sankcija, globa v znesku 1.000 EUR.
Prekrškovni organ je pri določitvi sankcije ravnal v skladu s svojo dosedanjo prakso in kršitelju izrekel sankcijo, kakršno je kršiteljem izrekal v podobnih primerih. Pri odmeri sankcije je upošteval tretji odstavek 52. člena ZP-1, ki določa, da se v primeru, če je globa predpisana v razponu, v hitrem postopku izreče najnižje predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače. Pri določitvi in izreku enotne sankcije (globe) za istovrstne prekrške v steku pa je prekrškovni organ kot olajševalne okoliščine upošteval, da storilec v sklopu 55 prekrškov storil istovrstna dejanja, da je nedovoljene posnetke delil znotraj zaprte skupine varnostnikov, kot obteževalno okoliščino pa je organ upošteval, da je prekrške storil pri opravljanju svojega dela, za svoje ravnanja ni izkazal obžalovanja, v okviru storjenih prekrškov pa je posredoval tudi podatke o prosilcih za mednarodno zaščito ter dijakih (dijaška izkaznica), kar prekrškovni organ šteje za posebej zavržno ravnanje.
Prekrškovni organ dodaja, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina, ki ga sme skladno s prvim odstavkom 21. člena ZP-1 izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, skladno z drugim odstavkom istega člena pa tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo. Prekrškovni organ je ugotovil, da pri obravnavanem prekršku niso izpolnjeni pogoji za izreke opomina.
VIII.
(Stroški postopka)
Kršitelj mora na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1, v roku 15 dni od pravnomočnosti te odločbe o prekrških plačati sodno takso v znesku, navedenem v izreku te odločbe, lahko pa v navedenem roku predlaga plačilo sodne takse na obroke. Sodna taksa je kršitelju odmerjena za izrečeno globo, ki po tarifni številki 8111 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08in 97/10, s spremembami, v nadaljevanju ZST-1) (izrek globe – 10% od zneska globe vendar najmanj 40 EUR in največ 10.000 EUR) znaša 100 EUR (10% od zneska globe vendar najmanj 40 EUR in največ 10.000 EUR).
PRAVNI POUK: Zoper odločbo o prekrških sme kršitelj, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik vložiti zahtevo za sodno varstvo, pod pogojem, da je upravičenec pravočasno pisno napovedal njeno vložitev. Zahteva za sodno varstvo se lahko vloži v roku 8 dni od vročitve te odločbe o prekršku. Zahtevo je treba vložiti pisno po pošti ali osebno v dveh izvodih pri Informacijskem pooblaščencu, Dunajska cesta 22, 1000, Ljubljana, in velja za pravočasno, če je oddana zadnji dan roka za vložitev zahteve priporočeno po pošti ali neposredno pri organu. O zahtevi za sodno varstvo bo najprej odločal prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP-1. Če prekrškovni organ odločbe ne bo odpravil ali postopka za prekrške ustavil, ali jo odpravil in nadomestil z novo odločbo, bo zahtevo za sodno varstvo na podlagi sedmega odstavka 63. člena ZP-1 posredoval v odločitev krajevno pristojnemu sodišču prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekrških po določbah rednega sodnega postopka
Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje prekrškovnega organa, lahko kršitelj plača globo in stroške postopka tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom.
…
[2] Uradni zaznamek št. 0603-35/2022/20
[3] Na podlagi prejetega je prekrškovni organ uvedel prekrškovni postopek opisa pod točko b. in c. izreka predmetne odločbe.
