Številka: 07144-1/2023/6
Datum: 25. 10. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter 76. člena v zvezi s 26. in 27. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; v nadaljevanju ZVOPOKD) ter na podlagi prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi posameznika: …., ki ga zastopa ….., z dne 18. 8. 2023, zoper odločbo pristojnega organa: MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. ….. z dne 17. 7. 2023, v zadevi zahteve za popravek in izbris osebnih podatkov izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba posameznika ….. z dne 18. 8. 2023 zoper odločbo pristojnega organa, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. ….. z dne 17. 7. 2023 se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Posameznik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v:
Relevantne navedbe
Posameznik je preko pooblaščenca 26. 2. 2023 pri pristojnem organu vložil zahtevo za popravek oziroma izbris osebnih podatkov iz Schengenskega informacijskega sistema (v nadaljevanju SIS II). V zahtevi je v zvezi z razpisom prijetja s privedbo (za čas od 24. 10. 2019 do 2. 11. 2024, razpisnica Slovenija) navedel, da je zabeleženo obdobje daljše od dovoljenega, saj lahko po njegovem mnenju traja le tri leta, da je kot pravna podlaga za ukrep naveden le 26. člen in da so v zvezi z razpisom navedeni tudi razlogi (razlaga) v zvezi z ukrepom, česar pa Uredba (ES) št. 1987/2006 ne določa. Poleg tega naj bi bilo v teh podatkih navedeno, da je bil posameznik prisoten pri izreku sodbe za kaznivo dejanje, kar pa ne drži.
Pristojni organ je o tej zahtevi odločil z odločbo št. ….. z dne 17. 7. 2023, s katero je:
1. zahtevo posameznika po popravku oziroma izbrisu podatkov v SIS II zavrnil;
2. odločil, da stroški v postopku niso nastali.
V obrazložitvi je navedel, da vodi osebne podatke posameznika v evidenci iskanih oseb na podlagi 3. točke drugega odstavka 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US; v nadaljevanju ZNPPol), pri čemer so podatki o ukrepu vneseni tudi v SIS II. Pojasnil je, da je bil ukrep prijetje s privedbo razpisan na podlagi sodbe Okrožnega sodišča …. v zvezi s sodbo Višjega sodišča …., s katero je bila posamezniku zaradi storitve kaznivega dejanja … po …. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23; v nadaljevanju KZ-1), izrečena kazen enega leta zapora. Ker izvršitev kazni zastara 2. 11. 2024 (92. člen KZ-1), je bil do tega datuma razpisan ukrep prijetja s privedbo. To obdobje je bilo daljše od treh let in je vidno le pristojnemu organu v evidenci iskanih oseb iz razloga, ker je razpisnica ukrepa Slovenija. Ker je bil posamezniku posredovan podatek o celotnem obdobju razpisanega ukrepa, je bila v nadaljevanju izpisa pripisana določba drugega odstavka 29. člena Uredbe (ES) št. 1987/2006, s katero se stranka obvešča, da so podatki v SIS II vpisani največ za obdobje treh let, ukrep pa se podaljšuje do izteka (ni mu bil posredovan podatek veljavnosti ukrepa do preteka treh let od pričetka veljavnosti, saj bi bilo to za posameznika zavajajoče). Nadalje je pristojni organ pojasnil, da se podatki v SIS II vodijo na podlagi določil 26. člena Sklepa sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). V ločenem odstavku odločbe pristojnega organa, ki je bila posredovana posamezniku, je bilo zapisano, da je strokovna služba znotraj pristojnega organa posredovala razlago v zvezi z ukrepom in da se navedeni podatki ne nahajajo v SIS II. Pojasnil je, da zato ne držijo trditve posameznika, da sam ukrep (oziroma izpis podatkov o ukrepu) vsebuje razlago v zvezi z ukrepom, kar naj Uredba št. 1987/2006 ne bi določala. Strokovna služba znotraj pristojnega organa je za potrebe razkritja podatkov posamezniku dne 10. 2. 2020 posredovala še naslednjo razlago v zvezi z ukrepom:
- zoper imenovanega je Okrožno sodišče 10. 10. 2019 odredilo Evropski nalog za prijetje in predajo;
- imenovani je bil na podlagi navedenega SIS ukrepa 24. 10. 2020 prijet v …tujini… ter priveden k pristojnim pravosodnim organom, pri čemer so mu bili tako s strani policistov kot tudi sodnika v celoti pojasnjeni razlogi prijetja torej tudi razlogi ukrepa v SIS II. Kot izhaja iz dokumentov Okrožnega sodišča … je bil imenovani tudi prisoten na izreku sodbe za storjeno kaznivo dejanje. Na podlagi navedenega je pristojni organ ugotovil, da posameznik ni izkazal, da bi bili podatki v SIS II, ki se nanašajo nanj, takšni, da bi zahtevali popravek oziroma izbris, zato je njegovo zahtevo zavrnil.
Posameznik je zoper to odločbo pri pristojnem organu vložil pritožbo z dne 18. 8. 2023 iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da se izdana odločba v celoti razveljavi oziroma odpravi ter se v sistemu SIS II vpisani podatki pravilno popravijo oziroma izbrišejo. Obrazložil je, da je pristojni organ posamezniku 11. 2. 2020 posredoval izpis osebnih podatkov, v katerem je navedeno, da se v SIS II vodijo njegovi podatki, in sicer da se zoper njega vodi ukrep »prijetje s privedbo« od 24. 10. 2019 do 2. 11. 2024 ter da je razpisnica ukrepa Slovenija, poleg tega pa še nadaljnjo razlago v zvezi z ukrepom. Posameznik je prepričan, da so vpisani podatki nepopolni in netočni. V bistvenem je izpostavil naslednje pritožbene razloge:
- podatki so vpisani brez pravne podlage, saj je pristojni organ pomanjkljivo navedel pravni temelj, in sicer 26. člen Sklepa sveta 2007/233/PNZ z dne 12. junija 2007, pri čemer ni navedeno, katerega sveta;
- v SIS II se lahko vpiše ukrep za dobo največ 3 let, v kolikor pa je izrečen za daljše časovno obdobje, pa lahko to pomeni, da bi ukrep moral biti vpisan za dobo 3 let in šele nato njegova veljavnost podaljšana, kar pomeni napačen vpis podatkov, brez ustrezne pravne podlage;
- vpis razlage ukrepa stroškovne službe je nezakonit, ker tega Uredba (ES) št. 1987/2006 ne predvideva;
- navedba »Kot izhaja iz dokumentov Okrožnega sodišča …, je bil imenovani tudi prisoten na izreku sodbe za storjeno kaznivo dejanje…« je netočna in zavajajoča;
- poraja se dvom, kdaj je bila razlaga ukrepa s strani strokovnih služb dejansko vpisana, očitno kasneje kot pa sami podatki o ukrepu, za kar ni pravne podlage;
- posamezniku zaradi nepopolnega in netočnega vpisa osebnih podatkov v SIS II nastaja velika materialna in moralna škoda;
- ukrep prijetja je bil že realiziran, ker je bil posameznik na podlagi spornih podatkov 24. 10. 2019 prijet v …tujini…, kasneje pa je bil postopek na …. sodišču zaključen, saj ga ….. ne bo izročila Sloveniji, dokler Slovenija ne zagotovi ponovnega sojenja in spoštovanja vseh temeljnih človekovih pravic v postopku; posameznik danes živi in dela v ….., kjer zoper njega ni odrejen noben ukrep;
- ker je bil predmetni ukrep že realiziran, je s tem pristojnost slovenske policije prekoračena, saj ni razloga, da je ukrep kot tak še vedno v veljavi in vpisan v SIS II;
- objava ukrepa z dodatno razlago v SIS II bi bila upravičena le, če bi se posameznik skrival pred pristojnimi organi in ne bi spoštoval navodil in odredb … pravosodnih organov in … policije;
Posameznik je zahteval tudi povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo, ki jih je določno priglasil.
Pristojni organ je 30. 8. 2023 to pritožbo odstopil IP v pristojno reševanje. Ugotovil je, da je pritožba pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Pojasnil je, da je razpis v SIS II še vedno veljaven, saj je Okrožno sodišče …. v letu 2019 razpisalo odredbo za razpis tiralice, mednarodno tiralico in Evropski nalog za prijetje in privedbo, ukrep pa še ni bil preklican. Ukrep prijetja je v evidenco iskanih oseb vnesel do zastaralnega roka, in sicer do 2. 11. 2024, kar je skladno s členom 5(1)1 Navodila o razpisovanju iskanja oseb in predmetov ter drugih ukrepov, št. dok. 024-94/2013/55, z dne 16. 7. 2018, ki pravi:
»1. Prijetje s privedbo (prijetje - P)
Ukrep se razpiše zoper osebo, za katero obstajajo zakoniti razlogi za prijetje in privedbo. Če ni navedenega zastaranja, se ukrep razpiše za obdobje petih let in ga je možno podaljševati.«
Pojasnil je, da je vnos v SIS avtomatski, in sicer za 3 leta, nakar ga sistem sam briše. Navedeno pomeni, da je bil ukrep SIS vnesen za čas od 24. 10. 2019 do 24. 10. 2022. Ko je sistem pristojnega organa mesec dni pred avtomatskim izbrisom iz SIS II o tem, da bo ukrep izbrisan, obvestil, ga je podaljšal do roka zastaranja, to je do 2. 11. 2024. Ukrep je bil torej vnesen za tri leta, nato pa podaljšan. Glede navedbe, da je bil posameznik prisoten na izreku sodbe, pa je pristojni organ pojasnil, da ta ni povezana z razpisom ukrepa, temveč gre za opis dogajanja v času po razpisu ukrepa, na podlagi katerega je bil posameznik prijet v …tujini…. Meni, da iz pritožbe ne izhajajo razlogi za to, da je ukrep v SIS II nezakonit in bi ga bilo zato potrebno popraviti oziroma izbrisati.
IP je 5. 9. 2023 posameznika pozval, da se opredeli do navedb pristojnega organa. Posameznik je na ta poziv prek pooblaščenca odgovoril 5. 10. 2023. Navedel je, da so neresnične navedbe, da je vpis v SIS II še vedno veljaven in zakonit. Nadalje je pojasnil, da pristojni organ sam navaja, da so ukrep prijetja vnesli v evidenco do 2. 11. 2024, s tem pa prizna kršitev, saj se ukrep v SIS II lahko vpiše za največ 3 leta in ne kar avtomatično do leta 2024, tj. dejansko za pet let. Pristojni organ je po preteku prvotnega vpisa (ki je tudi sicer nezakonit), sam podaljšal vpis do 2. 11. 2024. Prvotni vpis v sistem se je izvedel na podlagi odredbe Okrožnega sodišča …, za nov vpis podatkov v sistem pa pristojni organ ni imel nobene pravne podlage, saj so njegove osebne podatke črpali iz odredbe Okrožnega sodišča … iz leta 2019, kar pomeni, da je vpis nezakonit. Nadalje je navedel, da drži, da Okrožno sodišče … odredbe iz leta 2019 ni preklicalo, kar pa ne pomeni, da lahko pristojni organ na podlagi te odredbe opravlja nove vpise v SIS II. Pred novim vpisom v sistem bi moral namreč preveriti, ali je bil posameznik na podlagi dosedanjega vpisa in mednarodne tiralice že prijet v kakšni drugi državi. V kolikor bi preveril te podatke, potem bi jasno ugotovil, da nadaljnji vpis ni več mogoč. Ta dejstva bi moral preveriti tudi na Okrožnem sodišču ….. Tako bi lahko ugotovil, da je bil posameznik v …tujini… že prijet in da ni več razloga za vpis v SIS II, saj je že prišlo do izvršitve odredbe Okrožnega sodišča … iz leta 2019. Postopek prijetja in izročitve posameznika v Sloveniji na …. je bil zaključen, saj ga … ne bo izročila Sloveniji, dokler Slovenija ne zagotovi ponovnega sojenja in spoštovanja vseh temeljnih človekovih pravic v kazenskem postopku. Po prijetju in takšni odločitvi …. sodišča v celoti odpade vsakršna podlaga za vpis v SIS II. Glede na to je tudi jasno, da …. organi ponovnega prijetja ne bodo izvedli, dokler se v Sloveniji posamezniku ne zagotovijo minimalne procesne pravice v ponovljenem sojenju. Zato je takšen vpis v sistem sam po sebi nesmiseln in tudi nezakonit, saj ga je organ tuje države že izvršil. Posameznik je še dodal, da pristojni organ vpise v SIS II ne more in ne sme prepustiti računalniškemu programu, temveč mora sam ažurno preverjati vpise in ali so te vpis še pravilni in zakonit ter ali ti vpisi ne posegajo v zavarovane osebne podatke posameznika. Priglasil je tudi stroške odgovora.
Pritožba ni utemeljena.
Uvodno
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje (nadzorni organ) v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo posameznik izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP se je o dejanskem stanju prepričal na podlagi razpoložljivega gradiva ob upoštevanju 10. člena ZUP. Na podlagi 139. člena ZUP je ocenil, da dodatna procesna dejanja za ugotavljanje dejanskega stanja niso potrebna. O pritožbi je odločal po predpisih, ki so veljali v trenutku izdaje izpodbijane odločbe, ter po dejanskem stanju, ki je obstajalo v tistem trenutku.
Predpisi
Pristojni organ je kot pravno podlago za odločanje o posameznikovi zahtevi za popravek oziroma izbris v uvodu izpodbijane odločbe navedel 26. člen v zvezi z 21. členom ZVOPOKD.
Skladno s prvim odstavkom 26. člena ZVOPOKD ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od pristojnega organa zahtevati popravek oziroma dopolnitev svojih netočnih oziroma nepopolnih osebnih podatkov. Pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, popravi netočne osebne podatke ali dopolni nepopolne osebne podatke in o tem obvesti posameznika. Rok se lahko s sklepom podaljša za največ 15 dni ob upoštevanju zapletenosti zahteve in števila zahtev. Če netočnih ali nepopolnih osebnih podatkov ni mogoče ali ni dopustno dopolniti ali popraviti, jim lahko pristojni organ priloži dopolnilno izjavo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Če so osebni podatki posameznika, ki zahteva njihov popravek ali dopolnitev, točni in popolni, ali če pristojni organ ne more ravnati po določbi prejšnjega stavka, z odločbo zahtevo zavrne. Skladno z drugim odstavkom 26. člena ZVOPOKD pa ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od pristojnega organa zahtevati, da izbriše njegove osebne podatke, če obdelava krši določbe 5., 6. ali 7. člena tega zakona ali če je treba osebne podatke izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti, ki velja za pristojni organ. Pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, izbriše te podatke in o tem obvesti posameznika. Rok se lahko s sklepom podaljša za največ 15 dni ob upoštevanju zapletenosti zahteve in števila zahtev. Pristojni organ v odločitev po tem členu, s katero ne ugodi zahtevku v celoti, vključi tudi pouk o pravici do pritožbe pri nadzornem organu.
21. člen ZVOPOKD ureja komunikacijo s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki. Na podlagi te določbe pristojni organ posamezniku med drugim brezplačno zagotovi uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, po določbah tega zakona.
Po prvem odstavku 27. člena ZVOPOKD o pritožbi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zoper odločitev pristojnega organa odloča nadzorni organ (IP) kot organ druge stopnje. Na podlagi 19. člena ZVOPOKD je IP v tem postopku uporabljal določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ZVOPOKD ne določa drugače. To je Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP).
Evidenca iskanih oseb je predpisana v 3. točki drugega odstavka 123. člena ZNPPol. Skladno s 4. alinejo prvega odstavka 128. člena ZNPPol se podatki v tej evidenci hranijo dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje ali drug zakonit ukrep, vendar najdlje do zastaranja pregona. Te podatki so bili vneseni tudi v SIS II na podlagi določil Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007. Gre za t.i. »Sklep SIS II« o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema v zvezi s postopki, ki spadajo v okvir naslova VI Pogodbe o Evropski uniji – nekdanji tretji steber. Pristojni organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (v nadaljevanju Uredba 1987/2006).
Skladno z 29. členom te uredbe (»obdobje hranjenja razpisov ukrepov«) se razpisi ukrepov, vneseni v SIS II na podlagi te uredbe, lahko hranijo le toliko časa, kolikor je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili vneseni. Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v roku treh let po vnosu takšnega razpisa ukrepa v SIS II preveri, ali je razpis ukrepa še treba hraniti. Država članica, ki izda razpis ukrepa, se lahko v roku za preverjanje na podlagi celostne posamične ocene, ki se zabeleži, odloči obdržati razpis ukrepa, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil razpis ukrepa izdan. V tem primeru se smiselno uporabi odstavek 2 tudi za podaljšanje. Vsako podaljšanje razpisa ukrepa je treba sporočiti CS-SIS. Razpisi ukrepov se avtomatično izbrišejo po preteku roka za preverjanje iz odstavka 2, razen če je država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v CS-SIS sporočila podaljšanje razpisa ukrepa v skladu z odstavkom 4.
IP pojasnjuje, da je v skladu z načelom zakonitosti upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja, in ne predpis, veljaven v času vložitve vloge (6. člen ZUP). Leta 2018 bil sprejet nov pravni okvir SIS, ki je sestavljen iz treh uredb. Te naj bi se v celoti začel uporabljati 28. 12. 2021, toda zaradi zamud pri izvajanju novih funkcionalnosti sistema so se novi predpisi začeli v celoti uporabljati 7. 3. 2023. IP ugotavlja, da je pristojni organ izpodbijano odločbo izdal po tem datumu, zato sta glede pravice do izbrisa relevantni Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (v nadaljevanju Uredba 2018/1861) in Uredba EU 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (v nadaljevanju Uredba 2018/1862). Pravico do popravka in izbrisa ureja 53. člen Uredbe 2018/1861 in 67. člen Uredbe 2018/1862. Na temelju teh določb lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, uveljavljajo pravice, določene v členih 15, 16 in 17 Uredbe (EU) 2016/679 ter členu 14 in 16(1) in (2) Direktive (EU) 2016/680, torej tudi pravico do popravka oziroma izbrisa po 26. členu ZVOPOKD, na podlagi katerega je pristojni organ izdal izpodbijano odločbo.
Presoja utemeljenosti pritožbe
Ker IP v postopku na prvi stopnji ni ugotovil bistvenih postopkovnih pomanjkljivosti, je v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali je pristojni organ posameznikovo zahtevo za popravek oziroma izbris osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, iz SIS II, upravičeno zavrnil. Pristojni organ je namreč ocenil, da so posameznikovi podatki v SIS II vpisani zakonito glede na to, da ukrep prijetja s privedbo, vpisan na podlagi odredbe Okrožnega sodišča … iz leta 2019, še ni bil preklican, temveč je v evidenco iskanih oseb ter posledično v SIS II vnesen do zastaralnega roka, tj. do 2. 11. 2024. Posameznik nasprotno meni, da je vpis iz več razlogov nezakonit. IP se bo v nadaljevanju te obrazložitve opredelil to teh razlogov.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da so podatki v SIS II vpisani brez pravne podlage, ker naj bi pristojni organ pomanjkljivo navedel pravni temelj. Zakonitost spornih vpisov osebnih podatkov namreč ni odvisna od navedbe pravnega temelja v izpodbijani odločbi. Poleg tega je povsem jasno, za kateri sklep gre (Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), ki je dostopen na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32007D0533).
Tudi vse navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonitost obdelave posameznikovih osebnih podatkov v SIS II zaradi načina odločanja o vpisu ukrepa ter obdobja vpisa, so neutemeljene. IP namreč ugotavlja, da je pristojni organ ravnal zakonito in povsem skladno z 29. členom Uredbe 1987/2006, ko je na podlagi odredbe sodišča ukrep prijetja s privedbo vpisal v SIS II za 3 leta (od 24. 10. 2019 do 24. 10. 2022) ter ga nato na podlagi avtomatskega opozorila o izbrisu podaljšal do poteka zastaralnega roka (2. 11. 2024). Pritožbene navedbe, da je pristojni organ sam navedel, da so ukrep prijetja vnesli v navedeno evidenco avtomatično do 2. 11. 2024, so napačne in tudi v nasprotju z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, da je pristojni organ po preteku prvotnega vpisa sam podaljšal vpis do 2. 11. 2024. Nikakor tudi ne drži, da pristojni organ ni imel podlage za nov vpis v SIS II na podlagi sodne odredbe iz leta 2019, na podlagi katere je bi opravljen prvi vpis. IP pojasnjuje, da ob izteku triletnega obdobja vpisa v SIS II ni šlo za nov vpis, temveč zgolj za podaljšanje obstoječega vpisa, ki je bil opravljen na podlagi veljavne sodbe odredbe. Zato vpis iz tega razloga ne more šteti za nezakonitega. Za presojo zakonitosti spornega vpisa osebnih podatkov tudi ni relevanten pritožbeni očitek, da pristojni organ vpisov v SIS II ne bi smel opravljati s pomočjo računalniškega programa. Na kakšen način ima pristojni organ urejene vpise in izbrise v SIS II (ročno ali avtomatizirano) namreč nima nobenega vpliva na obstoj veljavne pravne podlage za vpis.
Posameznik ne more uspeti niti s pritožbeno navedbo, da je vpis razlage ukrepa stroškovne službe nezakonit, ker tega Uredba 1987/2006 ne predvideva. Iz izpodbijane odločbe namreč sploh ne izhaja, da bi šlo pri tem za osebni podatek iz SIS II, temveč je šlo za posredovanje razlage zvezi z ukrepom za potrebe razkritja podatkov posamezniku, torej za pojasnilo samega vpisa v SIS II in ne za podatke, ki bi bili v sistem vpisani. Zato je za odločitev v tej zadevi irelevantna tudi pritožbena trditev o zavajajoči in netočni navedbi glede prisotnosti posameznika na izreku sodbe, pri čemer je pristojni organ sicer pojasnil, da ne gre za prisotnost na sojenju …, temveč se ta navedba nanaša na kasnejše dogajanje v …tujini…. Enako velja za izražen dvom o času vpisa posredovane razlage ukrepa, saj tak vpis v SIS II sploh ni bil vnesen, kot je pojasnil že pristojni organ v izpodbijani odločbi
Zmoten je pritožbeni argument, da je bil v SIS II vpisan ukrep že realiziran oziroma izvršen, ker je bil posameznik v …tujini… prijet, vendar neizročen Sloveniji. Kot je pojasnil pristojni organ, je Okrožno sodišče … v letu 2019 razpisalo odredbo za razpis tiralice, mednarodno tiralico in Evropski nalog za prijetje in privedbo, ta ukrep pa ni bil preklican, temveč je zakonito vpisan do zastaralnega roka izvršitve kazni in ne dalj kot 5 let. Posameznik je bil v …tujini… sicer res prijet in neizročen Sloveniji, vendar to še ne pomeni izteka ukrepa. Posameznik bi bil namreč na območju Slovenije oziroma morda tudi drugje na podlagi tega ukrepa lahko ponovno prijet oziroma bi bil denimo lahko izročen, če bi Slovenija izkazala, da bo zagotovila pravico do poštenega sojenja. Pristojnost slovenske policije zato ne more biti prekoračena, kot napačno meni posameznik. Dejstvo, da posameznik živi in dela v …tujini…, kjer zoper njega ni odrejen noben ukrep, nima vpliva na veljavnost ukrepa, ki ga je izdala razpisnica Slovenija. Podobno velja za pritožbeno navedbo, da bi bila objava ukrepa v SIS II upravičena le, če bi se posameznik skrival pred pristojnimi organi in ne bi spoštoval navodil in odredb … pravosodnih organov in … policije. To dejstvo namreč ni povezano z veljavnostjo ukrepa, ki ga je razpisala (in ne preklicala) Slovenija. Zato je napačno prepričanje posameznika, da je odpadel razlog za veljavnost ukrepa ter da je vpis v SIS II nesmiseln in nezakonit.
Iz navedenega izhaja, da pritožbene navedbe niso podprte s prepričljivimi razlogi, zaradi česar posameznik z njimi v tem postopku ne more uspeti. Kot je pravilno ugotovil že pristojni organ, razlogi za popravek ali izbris iz 26. člena ZVOPOKD niso podani, saj so posameznikovi osebni podatki v SIS II še vedno vpisani zakonito, zaradi česar uveljavljanje pravice do popravka ali izbrisa ni utemeljeno.
Sklepno
IP je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil (1. točka izreka te odločbe), ker je ugotovil, da je bil prvostopenjski postopek pravilen, da je odločba upravljavca pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.
O stroških postopka
Na podlagi 118. člena ZUP se v odločbi odloči o stroških postopka. ZVOPOKD ne vsebuje posebnih določb glede stroškov postopka v zvezi s pritožbo posameznika pri nadzornem organu, zato se glede povrnitve stroškov postopka uporabljajo določbe ZUP. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (npr. pravno zastopanje), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek uveljavljanja pravic po ZVOPOKD in nadaljnji pritožbeni postopek se je začel na zahtevo posameznika, zato mora ta sam kriti svoje stroške (2. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, ter plačati sodno takso.
Postopek vodila:
…..., Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov informacijska pooblaščenka
Vročiti:
- MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (osebno po ZUP);
- ….. (osebno po ZUP).
